Prisotnost stresa v računovodstvu, trgovini in proizvodnji

V svojem diplomskem delu sem raziskala prisotnost stresa na treh, med seboj različnih, delovnih mestih in rezultate ankete med seboj primerjala.

Na prvih straneh sem opredelila pojem stresa, spregovorila o vzrokih za nastanek le-tega, omenila stresorje, predvsem na delovnem mestu, se ustavila še ob pojmu mobbinga, oziroma psihičnega nasilja na delovnem mestu, navedla nekaj statističnih podatkov, povezanih s stresom na delovnem mestu na področju Evropske unije in na kratko opisala še zakonodajo pri nas in v EU na področju omenjene teme.

Diplomsko delo sem nadaljevala z raziskovalnim delom, ki zajema podrobno in natančno analizo opravljene ankete, katere namen je bil ugotoviti prisotnost stresa na treh delovnih področjih: proizvodnja, računovodstvo in trgovina; jih med seboj primerjati in ugotoviti stopnjo prisotnega stresa na že omenjenih področjih.

Rezultati ankete so skozi analizo kazali na prisotnost stresa na vseh treh raziskanih področjih in na koncu dali rezultate, ki jasno kažejo na veliko prisotnost stresa v računovodstvu, nekaj manjšo v proizvodnji in najmanjšo v trgovski stroki.

Stres je v zadnjem času postal velik problem, ki ga težko rešujemo sami. Obvladovanje stresa se lahko naučimo, vendar obstajajo ljudje, ki so še posebej nagnjeni k doživljanju visokih stopenj stresa, saj je lahko ista situacija za nekoga stresna, za drugega pa niti najmanj ne. Osredotočila sem se na opredelitev pojma stresa na sploh in nato sem se podala še malo dalje, k stresu na delovnem mestu.

O tematiki obstaja ogromno literature, kjer različni avtorji na različne načine interpretirajo stres, podajajo svoja mnenja in potencialne rešitve. Če potegnem črto pod napisanim, bi se strinjala, da stres nima vedno samo negativnega predznaka in je tudi dober, saj morda zaradi njega kdaj dosežemo kakšen cilj, ki ga sicer ne bi. Vendar pa so posledice doživljanja stresa lahko vse tja od manjših težav, pa do resnih bolezni, ki lahko ogrožajo tudi življenja. Zato je pomembno, da skušamo stres prepoznati že v začetnem stadiju in takoj izvedemo ukrepe za preprečitev njegovega nadaljnjega razvoja.

Ob porasti absentizma vodstvo podjetja ne sme čakati, da se bo odstotek odsotnosti zaradi bolezni zviševal in s tem povzročal podjetju visoke stroške in organizacijske težave. Smiselno je odkriti vzroke za nastanek stresne situacije, izboljšati pogoje dela ter vplivati na spremembo vrednot in navad zaposlenih.

Vsi skupaj, tako delojemalci kot tudi vodstvo oziroma delodajalci, se moramo potruditi, da nam bo delo v užitek, da bomo imeli prijazne in poštene medsebojne odnose ter bomo skupaj ustvarjali boljši jutri za vsakega izmed nas.

Rezultati opravljene ankete kažejo, da je stres prisoten v vseh treh obravnavanih strokah; v proizvodnji, računovodstvu in trgovini. Glede na dane rezultate ugotavljam, da je najbolj stresno delo v računovodstvu, saj so rezultati delavcev računovodstva večkrat izstopali v smeri, ki nakazuje na stresne situacije katerekoli vrste. Sledi jim proizvodnja, kjer se ob nizkih plačah delavci srečujejo z vedno večjimi zahtevami po kvaliteti in tudi kvantiteti. Za najmanj stresno se je izkazalo delovno mesto trgovke, kjer pa se prav tako kažejo zametki stresa, vendar v blažji obliki v primerjavi z ostalima dvema strokama.

Morda bi anketa, izvedena na drugačnem vzorcu ljudi, dala drugačne rezultate. V mojem vzorcu so zajeti proizvodni delavci enega podjetja, ki proizvaja lesno obdelovalne stroje, računovodski delavci več podjetij na delovnih mestih računovodja, materialni knjigovodja, finančni knjigovodja in saldakontist. Kar se tiče trgovine, gre za sklop trgovin z otroško opremo in igračami.

Cilj in namen mojega diplomskega dela je dosežen. Uvodoma sem predstavila osnovne pojme stresa in bralce seznanila z nekaterimi zanimivimi podatki. V nadaljevanju sem vse skupaj podkrepila z analizo ankete, opravljene na vzorcu 60-ih anketirancev. Izvedba ankete je potekala brez težav in z njeno analizo sem prišla do zanimivih spoznanj, s pomočjo katerih sem ugotovila prisotnost stresa v vseh treh analiziranih strokah. Najvišja stopnja stresa je prisotna, kot sem že omenila v računovodstvu, sledi ji proizvodnja in na koncu se jima pridruži še trgovina.

Naj svoje diplomsko delo zaključim, kot sem začela – z modro mislijo: »Kdor se hoče povzpeti na drevo, začne spodaj, ne pri vrhu.« (Ašantski pregovori). Prav bi bilo, da bi ta misel, oziroma njen pomen ostal v glavah vseh tistih, ki so še ob drevesnih koreninah in se bodo šele začeli vzpenjati, pa čeprav bodo morali skozi številne preizkušnje in verjetno prenesti dobršno mero stresa, pozitivnega, dobrodošlega in žal tudi negativnega in nepotrebnega. Zapomnijo pa si jo naj tudi tisti, ki sedijo v krošnjah dreves in neštetokrat zaničljivo gledajo na tiste, ki vlagajo svoj trud, da bi se povzpeli višje in nekaj dosegli. Namesto vzpodbude in priložnosti ali pomoči so pogosto deležni le novih zavrnitev in negativnih vibracij. Naj bo za vse nas v življenju potrebna mera pozitivnega stresa in čim manj tistega nepotrebnega – slabega.V svojem diplomskem delu sem raziskala prisotnost stresa na treh, med seboj različnih, delovnih mestih in rezultate ankete med seboj primerjala.

Na prvih straneh sem opredelila pojem stresa, spregovorila o vzrokih za nastanek le-tega, omenila stresorje, predvsem na delovnem mestu, se ustavila še ob pojmu mobbinga, oziroma psihičnega nasilja na delovnem mestu, navedla nekaj statističnih podatkov, povezanih s stresom na delovnem mestu na področju Evropske unije in na kratko opisala še zakonodajo pri nas in v EU na področju omenjene teme.

Diplomsko delo sem nadaljevala z raziskovalnim delom, ki zajema podrobno in natančno analizo opravljene ankete, katere namen je bil ugotoviti prisotnost stresa na treh delovnih področjih: proizvodnja, računovodstvo in trgovina; jih med seboj primerjati in ugotoviti stopnjo prisotnega stresa na že omenjenih področjih.

Rezultati ankete so skozi analizo kazali na prisotnost stresa na vseh treh raziskanih področjih in na koncu dali rezultate, ki jasno kažejo na veliko prisotnost stresa v računovodstvu, nekaj manjšo v proizvodnji in najmanjšo v trgovski stroki.

Stres je v zadnjem času postal velik problem, ki ga težko rešujemo sami. Obvladovanje stresa se lahko naučimo, vendar obstajajo ljudje, ki so še posebej nagnjeni k doživljanju visokih stopenj stresa, saj je lahko ista situacija za nekoga stresna, za drugega pa niti najmanj ne.

Osredotočila sem se na opredelitev pojma stresa na sploh in nato sem se podala še malo dalje, k stresu na delovnem mestu. O tematiki obstaja ogromno literature, kjer različni avtorji na različne načine interpretirajo stres, podajajo svoja mnenja in potencialne rešitve. Če potegnem črto pod napisanim, bi se strinjala, da stres nima vedno samo negativnega predznaka in je tudi dober, saj morda zaradi njega kdaj dosežemo kakšen cilj, ki ga sicer ne bi. Vendar pa so posledice doživljanja stresa lahko vse tja od manjših težav, pa do resnih bolezni, ki lahko ogrožajo tudi življenja. Zato je pomembno, da skušamo stres prepoznati že v začetnem stadiju in takoj izvedemo ukrepe za preprečitev njegovega nadaljnjega razvoja.

Ob porasti absentizma vodstvo podjetja ne sme čakati, da se bo odstotek odsotnosti zaradi bolezni zviševal in s tem povzročal podjetju visoke stroške in organizacijske težave. Smiselno je odkriti vzroke za nastanek stresne situacije, izboljšati pogoje dela ter vplivati na spremembo vrednot in navad zaposlenih.

Vsi skupaj, tako delojemalci kot tudi vodstvo oziroma delodajalci, se moramo potruditi, da nam bo delo v užitek, da bomo imeli prijazne in poštene medsebojne odnose ter bomo skupaj ustvarjali boljši jutri za vsakega izmed nas.

Rezultati opravljene ankete kažejo, da je stres prisoten v vseh treh obravnavanih strokah; v proizvodnji, računovodstvu in trgovini. Glede na dane rezultate ugotavljam, da je najbolj stresno delo v računovodstvu, saj so rezultati delavcev računovodstva večkrat izstopali v smeri, ki nakazuje na stresne situacije katerekoli vrste. Sledi jim proizvodnja, kjer se ob nizkih plačah delavci srečujejo z vedno večjimi zahtevami po kvaliteti in tudi kvantiteti. Za najmanj stresno se je izkazalo delovno mesto trgovke, kjer pa se prav tako kažejo zametki stresa, vendar v blažji obliki v primerjavi z ostalima dvema strokama.

Morda bi anketa, izvedena na drugačnem vzorcu ljudi, dala drugačne rezultate. V mojem vzorcu so zajeti proizvodni delavci enega podjetja, ki proizvaja lesno obdelovalne stroje, računovodski delavci več podjetij na delovnih mestih računovodja, materialni knjigovodja, finančni knjigovodja in saldakontist. Kar se tiče trgovine, gre za sklop trgovin z otroško opremo in igračami.

Cilj in namen mojega diplomskega dela je dosežen. Uvodoma sem predstavila osnovne pojme stresa in bralce seznanila z nekaterimi zanimivimi podatki. V nadaljevanju sem vse skupaj podkrepila z analizo ankete, opravljene na vzorcu 60-ih anketirancev. Izvedba ankete je potekala brez težav in z njeno analizo sem prišla do zanimivih spoznanj, s pomočjo katerih sem ugotovila prisotnost stresa v vseh treh analiziranih strokah. Najvišja stopnja stresa je prisotna, kot sem že omenila v računovodstvu, sledi ji proizvodnja in na koncu se jima pridruži še trgovina.

Naj svoje diplomsko delo zaključim, kot sem začela – z modro mislijo: »Kdor se hoče povzpeti na drevo, začne spodaj, ne pri vrhu.« (Ašantski pregovori). Prav bi bilo, da bi ta misel, oziroma njen pomen ostal v glavah vseh tistih, ki so še ob drevesnih koreninah in se bodo šele začeli vzpenjati, pa čeprav bodo morali skozi številne preizkušnje in verjetno prenesti dobršno mero stresa, pozitivnega, dobrodošlega in žal tudi negativnega in nepotrebnega. Zapomnijo pa si jo naj tudi tisti, ki sedijo v krošnjah dreves in neštetokrat zaničljivo gledajo na tiste, ki vlagajo svoj trud, da bi se povzpeli višje in nekaj dosegli. Namesto vzpodbude in priložnosti ali pomoči
so pogosto deležni le novih zavrnitev in negativnih vibracij. Naj bo za vse nas v življenju potrebna mera pozitivnega stresa in čim manj tistega nepotrebnega – slabega.