Predstavitev podjetja in njihove dejavnosti

Podjetje RIKI d.o.o., je ustanovil Riki Šmid leta 2003. Podjetje pokriva tir področja, in sicer tiskarno (tiskanje, priprava na tisk, razne dodelave), grafično oblikovanje (oblikovanje in priprava za tisk, izdelava filmov) in komercialo (prodaja, nabava, skladiščenje, izdaja delovnih nalogov).

1. Uvod

Praktično usposabljanje je najboljši način, da spoznaš način dela v poklicu za katerega se šolaš. Teorijo in prakso združit je zelo pomembno. Učenje iz knjig je popolnoma drugačno oz. znanje ni tako utrjeno, kot če se učiš v podjetju, ki naše teoretično znanje tudi izvaja. Ljudje v večini informacije sprejemamo vizualno, najraje stvari otipamo, jih preizkusimo. Tako si tudi najlažje zapomnimo. Moje znanje sem si utrjevala v podjetju, ki se ukvarja s prodajo poslovnih daril oz. v tiskarskem oddelku. Pridobila sem zanimive informacije o delovanju podjetja in o delovanju posameznih segmentov, doživela pomembnost resnosti pri delu, pomembnost prilagajanja ter sklepanja kompromisov. Najpomembnejše pa se mi zdi, da sem na ta način spoznala, da podjetje ni samo stavba, ampak je predvsem medsebojno delovanje in razumevanje ljudi, ki so v tem podjetju zaposleni in s skupnimi močmi ustvarjajo dobiček.

2. Predstavitev podjetja

2. 1 Ustanovitev, lastništvo in osnovni kapital, sedež firme

odjetje RIKI trgovina in storitve d.o.o., skrajšano ime: RIKI d.o.o.,
je ustanovil Riki Šmid avgusta 2003, ki je hkrati tudi lastnik. Osnovni
kapital podjetja je 2.100.000,00 tolarjev. Preračunano v evre je to
8763.14471 €. Sedež firme je Partizanska cesta 10, 9250 Gornja Radgona.
(izpisek iz sodnega registra 7.9.2005).

 

 

 

Slika 1: logotip podjetjaSlika 1: logotip podjetja

2. 2 Zaposleni

  • Direktor in grafični oblikovalec: Riki Šmid
  • Komercialistka: Jasmina Trojner Kraner
  • komercialistka: Edita Korunič
  • tiskarka: Maja Štürcer
  • skladiščnik: Primož Žitek

2. 3 Organiziranost

  • tiskarna (tiskanje, priprava na tisk, razne dodelave)
  • grafično oblikovanje (oblikovanje in priprava za tisk, izdelava filmov)
  • komerciala (prodaja, nabava, skladiščenje, izdaja delovnih nalogov)

2. 4 Dejavnosti

  • proizvodnja športnih in drugih oblačil, pokrival ter dodatkov
  • proizvodnja drugih izdelkov iz papirja in kartona
  • drugo tiskarstvo
  • knjigoveštvo
  • priprava za tisk
  • vzdrževanje in popravila motornih vozil
  • posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov
  • trgovina na debelo s tekstilom
  • trgovina na debelo s porcelanom,
  • steklenino,
  • tapetami, čistili
  • trgovina na debelo s parfumi in kozmetiko
  • trgovina na debelo z drugimi izdelki široke porabe
  • trgovina na debelo z drugimi polizdelki
  • trgovina na drobno s pisarniškimi stroji in opremo
  • trgovina na drobno z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami
  • trgovina na drobno s tekstilom
  • trgovina na drobno z obutvijo in usnjenimi izdelki
  • dejavnost knjigarn trgovina na drobno s časopisi, revijami
  • dejavnost papirnic
  • trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
  • trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
  • trgovina na drobno z rabljenim blagom
  • trgovina na drobno po pošti
  • trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
  • druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
  • oglaševanje 
  • fotokopiranje in drugo razmnoževanje
  • druga splošna tajniška opravila
  • druge poslovne dejavnosti, d.n.
  • druge osebne storitve

(izpisek iz sodnega registra 7.9.2005)

3. Razčlenitev dejavnosti družbe

3.1 Marketing

Kupci lahko naročajo blago in storitve preko spletne strani (www.riki.si) ali katalogov. V kolikor pa pokličejo po telefonu ali pa se oglasijo osebno v podjetju pa pridejo najprej v stik s komercialistom. Ta jim pomaga pri izboru artiklov in jim po potrebi tudi svetuje pri odločitvi. Vse artikle, ki jim jih nudijo za svoje promocijske namene, lahko kupijo z ali brez tiska njihovega logotipa. Svetuje se jim glede na njihove želje, dejavnost ali v primeru nadaljnje prodaje na njihove odjemalce. Npr. če imajo gostinski lokal so za njih primerni vžigalniki in koledarji in drugi drobni artikli. Če je kupec osnovna šola ali državna institucija se priporočajo artikli, ki jih bo navedeni lahko tudi praktično uporabil zase in se z potiskanim artiklom tudi predstavil in nastopil v ožji in širši javnosti. Pri oblikovanju tiska se spoštuje predvsem želja kupca. Za določne artikle pa se stranki poda tudi več predlogov kaj je za stranko najbolj primerno. V primeru, da stranke nimajo logotipa oz. zamisli, se jim najprej naredi korektura. Kaj bi bilo za njih primerno (oblika, barva logotipa). Po pregledu korekture lahko stranka poda še dodatne želje ali spremembe. V kolikor pa ji korektura ustreza in jo potrdi, se le lahko artikli predajo v tisk. Po želji se tudi lahko natisnejo vzorčni primerki. To se stori predvsem za večja naročila in kupce, saj se s tem skorajda 100% izloči morebitna poznejša reklamacija. Izpolni se naročilnica, kjer so navedeni podatki o kupcu, artikli, katere si je izbral in izpolni se položaj, oblika in barva tiska. Vsak kupec dobi potem predračun ali ponudbo, kjer so navedeni vsi plačilni in dobavni pogoji.

3. 2 Grafična obdelava

Oblikovalec dobi iz marketinga delovni nalog. Na njej so navedeni vsi podatki, ki jih oblikovalec potrebuje za oblikovanje korekture in kasneje filma. Logotipi in vse zamisli se oblikujejo v programu Corel Draw, Photoshop ali v programu stranke, v kolikor tega nudi stranka. V primeru, da je na delovnem nalogu navedeno, da je potrebna korektura, oblikovalec pošlje obliko filma stranki (mail, fax). Ko le-ta javi želene spremembe ali potrdi korekturo, se lahko delovni nalog preda naprej v skladišče in kasneje v tiskarno.

3. 3 Računovodstvo

Računovodstvo podjetja je zunanje, vendar pa je vseeno potrebno dosledno delo s papirji in računi. Vsi prispeli računi se morajo ujemati s prispelim blagom in prav tako izdani računi z odposlanim blagom in naročili stranke. Na koncu meseca se vsa poslovna dokumentacija odnesejo v računovodski servis, kjer se ta knjiži.

3. 4 Tiskarn

Delo v tiskarni se prične s pregledom delovnega naloga. Na ta način se tiskarka orientira katere artikle in koliko jih mora potiskati. Odvisno od tega ali se tiska tekstil, plastika, kovina, reciklažne plastike, les oz. artikli, ki so ravnih površin ali pa artikli ki so neprave oblike, se odloči za izdelavo sita ali klišeja. Za ta proces potrebuje točno določen film s pravilno izdelanim logotipom in pravo gostoto sita. V tiskarni prevladuje tiskanje s sito tiskom (koledarji, majice, rokovniki, vžigalniki, kape, dežniki…). Tiskajo se lahko maksimalno 4 barve na t.i. »karuselu«. Nanj se lahko pritrdijo največ 4 sita za večbarvno tiskanje. Obstajajo tudi karuseli z do 14 sit. V večini pa se tiska enobarvno. Enako velja za vžigalnike, razen tega, da je tukaj treba pred nanosom druge barve počakati, da se prvotna barva posuši. Pri tiskanju na tekstil tega ni treba, ker se barva posuši sproti s pomočjo industrijskega grelca.

Slika 2: Tiskanje na majice

Slika 2: Tiskanje na majice                          

S pomočjo tampo stroja se tiskajo artikli nepravilnih oblik oz.
okrogli, ovalni in podobni artikli. Lahko pa tudi artikli z ravno
površino. Tukaj se lahko uporablja prav tako več barven tisk, vendar se
vsaka barva tiska posebej. Obstajajo enobarvni in večbarvni tampo
stroji. Uporabljajo se odvisno od zahtevanega tiska oziroma zahtevano
število barv dotiska.

 

Slika 3: Likalnik za likanje preslikačev na kape, v ozadju pa likalnik za likanje na majice

Slika 3: Likalnik za likanje preslikačev na kape, v ozadju palikalnik za likanje na majice

S posebnim likalnikom za kape je možno tudi prešanje preslikačev na
njih. Ti so lahko enobarvni ali večbarvni in s tem tudi dražji. Prav
tako velja za majice za katere obstaja tudi posebna termo preša, s
katerim se prešajo transferi logotipov (preslikači) promocijske artikle.

 

 

 

 

 

 

3. 5 Skladišče

Skladišče v podjetju zavzema največ prostora, saj je treba v času sezone imeti veliko stvari na zalogi. Delo skladiščnika je torej dokaj zahtevno, saj mora ta natančno vedeti kaj in koliko stvari je še na zalogi in kaj je treba še naročiti. Dobavljene artikle mora pospraviti na za njih določeno mesto, prav tako pa mora pripravljati blago, ki jo bo potrebovala tiskarka za tisk. Potiskane artikle spakira in pripravi za odpremo pošte ali pa obvesti marketing, da pokličejo kupca in si jih pride kupec iskat sam ali pa javi način odpreme. Na nek način je skladiščnik tisti, ki povezuje vse delovne segmente v podjetju.

 

Dejavnost družbe:

  • Marketing
  • Grafična obdelava
  • Računovodstvo
  • Tiskarna
  • Skladišče

 


Načini tiskanja

Tiskarstvo pomeni razmnoževanje informacije v obliki besedila in slike
na papirju: v knjigi, brošuri, letaku, poslovnem poročilu, skriptah,
dnevniku, tedniku, reviji, ilustrirani publikaciji. Najznačilnejša
izdelka -knjiga in časnik – nastajata v povsem različnem tehnološkem
procesu in zato o tiskarski industriji ne moremo razpravljati
posplošeno.

 

4. Tiskanje na splošno

4. 1 Zgodovina tiskanja

Premične kovinske črke so verjetno prvič izdelali v kraljevski
črkolivnici na Koreji leta 1403 in šest let kasneje z njimi natisnili
prvo knjigo. Vse do leta 1439 nimamo nobenega dokaza, da bi tudi v
Evropi tiskali na tak način. Tiskanje s premičnimi kovinskimi črkami je
v Evropi razvil Nemec Johannes Gutenberg (okrog 1400-1468), ki je delal
v Mainzu. Leta 1456 je bila dokončana prva večja tiskana knjiga. To je
bila Biblija, ki jo je skoraj zagotovo natisnil Gutenberg s sodelavci
in ne samo, da je prvi večji izdelek sodobnega tiskarstva, ampak je še
vedno eden najlepših izdelkov.

 

 

Slika 4: prva natisnjena knjiga Slika 4: Prva natisnjena knjiga

Osnovni postopki tiskanja se od časov Gutenberga niso spremenili več stoletij. Kovinske premične črke so ročno stavili drugo ob drugi v vrsto in jih zlagali v obliko strani. Formo so nabarvali s tiskarsko barvo in v ročni tiskarski stiskalnici odtiskovali posamezne liste papirja. Do prve spremembe je prišlo leta 1795, ko je Francoz Didot preskušal možnosti za izdelovanje tiskovnih plošč iz tiskovne forme. Tri leta kasneje je Nemec Aloys Senefelder iznašel litografijo. Senefelder je hotel najti praktično metodo za tiskanje not; zrcalno sliko not je s posebnim črnilom, ki ga je pripravil iz voska, mila in saj, risal na kamnito ploščo. To je nameraval jedkati s kislino, toda poskusi so ga pripeljali do popolnoma novega postopka tiskanja, ki temelji na medsebojni odbojnosti maščobne barve in vode. Didotov proces izdelovanja stereotipov je leta 1800 izpopolnil Stanhope, ki je uporabil mavec, da je iz tiskovne forme napravil matrico. V to so vlili kovinsko zlitino in tako dobili trpežno tiskovno ploščo, na kateri je bila cela stran stavka.

Koenig, nemški tiskar, je izdelal prvi uporabljiv in uspešen tiskarski stroj. Tiskovna forma se je avtomatsko premikala in odmikala od tiskala. Uspelo mu je izdelati tudi cilindrični tiskarski stroj. Po uspešni predstavitvi tega stroja, so izdelali še dva dvocilindrična tiskarska stroja. Leta 1816 je bil izdelan prvi tiskarski stroj, ki je tiskal na obeh straneh papirja hkrati. Leto kasneje je Anglež Applegath izdelal tiskarski stroj za tiskanje bankovcev, ki so imeli na obeh straneh enako sliko. Pri tem stroju je upognjeni stereotip najprej odtisnil sliko na usnjeno blazinico, pritrjeno na cilinder. Pri tem se je stroj enkrat zavrtel. Pri drugem obratu je prišel med blazinico in stereotip papir, tako da je stereotip odtisnil na eni, cilinder oz. blazinica, pa na drugi strani papirja. S tem strojem bi naj tiskali bankovce, ki bi jih bilo zaradi preciznega tiskanja in natančnega prekrivanja slike na obeh straneh papirja zelo težko ponarediti. Temu postopku danes pravimo ofsetni tisk. V naslednjih sedemdesetih letih je umetnost tiskanja zelo napredovala. Tiskarsko podjetje Worms in Phillipe je patentiralo proces ulivanja
upognjenih stereotipov neposredno iz upognjene matrice. To metodo še
danes uporabljajo pri časopisnem visokem tisku. Američan Bruce ml. je izdelal prvi uspešni mehanični stroj za ulivanje črk, ki je lahko ulil 100 črk na uro. Francoz Lemercier je prvič poskusno tiskal po postopku fotolitografije. Litografski kamen je premazal s snovjo, občutljivo na svetlobo, in jo skozi papirnati negativ osvetlil. Sliko na kamnu je spral s terpentinom, nato pa je bilo kamen mogoče nabarvati za normalno litografsko tiskanje. (Krušič 1983, str. 102,103)

4. 2 Sodobno tiskarstvo

Tiskarstvo pomeni razmnoževanje informacije v obliki besedila in slike na papirju: v knjigi, brošuri, letaku, poslovnem poročilu, skriptah, dnevniku, tedniku, reviji, ilustrirani publikaciji. Najznačilnejša izdelka -knjiga in časnik – nastajata v povsem različnem tehnološkem procesu in zato o tiskarski industriji ne moremo razpravljati posplošeno. Knjigo avtorji pišejo nekaj let, bralci po njej segajo dolga leta, priprava in tiskanje pa trajata nekaj tednov. Časnike, ki imajo sicer približno enako število črkovnih znakov kot povprečno debela knjiga, pa novinarji napišejo v nekaj urah, grafiki jih natisnejo v uri ali dveh, kupci pa jih berejo (uporabljajo) nekaj minut. V naših razmerah je naklada časnikov tudi do stokrat večja od knjižnih naklad. (Žiljak 1989, str. 20)

4.2.1 Ofsetni tisk

Publikacije lahko tiskamo na mnoge načine. Fleksotisk, globoki tisk, propustni tisk in ofsetni tisk so najpogostejši. Odločitev je odvisna od denarja, ki ga imamo na razpolago, od izbire tiskarne in namen tiskovine. Najpogostejši je ofsetni tisk. Ofsetno tiskanje poteka z ravnih tiskovnih površin. Barva se na papir ne prenese zaradi izbočenih tiskovnih površin kot pri fleksotisku ali zaradi vbočenih (jedkanih) površin kot pri gravuri. Ofsetne plošče so mestoma obdelane tako, da zadržijo tiskarsko barvo in odbijajo vodo oz. zadržijo vodo in odbijajo tiskarsko barvo. Večbarvni ofestni stroj ima ločene tiskovne člene za tisk vsake barve. Če se odločimo za štiri procesne barve en eno posebno ter ima izbrana tiskarna stroj s petimi členi, bodo v vsak člen dodali po eno tiskarsko barvo. Papir bo nato potoval po vrsti skozi vseh pet členov. Če pa tiskarna takega stroja nima, bodo najprej natisnili dve ali tri barve, očistili stroj, v člene dodali druge barve in nato natisnili še te. (Troha 2000, str.42)

  • Tiskovne forme

Izdelovanje tiskovnih form poteka kot pri običajnih fotome -haničnih
postopkih. Ploščo, ki je premazana s svetlobno občutljivim slojem,
najprej osvetlimo skozi kopirno predlogo in nato kopijo na plošči
razvijemo. Kopija na plošči se nato obdela s kemikalijo, ki privlači
tiskarsko barvo, vendar odbija vodo. Preostali del plošče, kjer ni slik
ali besedila, pa premažemo tako, da privlači vodo, odbija pa tiskarsko
barvo. (Troha 2000, str.42).

 

Slika 5: Tiskovne forme Slika 5: Tiskovne forme

  •  
    Navlaženje

Tiskovno formo namestimo na valj in na njem med tiskom najprej pride v
stik z vlažilnim valjem. Vlažilna raztopina (voda z aditivi) nenehno
doteka na niz valjev v vlažilniku. Zadnji je vlažilni valj, ki navlaži
vse proste površine, tiskovnih površin pa ne, ker vodo odbijajo. (Troha
2000, str.43).

 

 

 

Slika 6: Navlaženje Slika 6: Navlaženje

  • Nabarvanje

Nato valj nanese tiskarsko barvo. Lepljiva tiskarska barva priteka iz
barvnika, množica valjev pa jo razporedi enakomerno in na tanko. Ko se
zadnji barvni valj dotakne vlažne tiskarske plošče, nabarva samo suhe
(nenavlažene) tiskovne površine. (Troha 2000, str.43).

 

 

 

Slika 7: Nabarvanje Slika 7: Nabarvanje

 

  • Ofsetiranje

Ob nabarvani tiskovni formi se vrti ofsetni valj. Na valju ostane
zrcalno obrnjena podoba tiskovnih površin. Gumijeva prevleka na
ofsetnem valju je dovolj prožna, da se nekoliko vda, ko ga zapeljemo po
papirju. Tako se podoba natisne enakomerno tako na gladkem kot na
hrapavem in strukturiranem papirju. (Troha 2000, str.43).

 

 

Slika 8: Ofsetiranje Slika 8: Ofsetiranje

 

  • Odtisovanje

Zadnji korak je dejansko tiskanje na papir. Zvitek papirja ali
posamezne pole tečejo med dvema valjema; eden je obarvani ofsetni valj,
drugi, tiskovni valj pa pritiska ob prvega. Tako na papirju ostane
natisnjena pravilno obrnjena podoba, besedilo ali slika. (Troha 2000,
str.43).

 

 

 

Slika 9: Odtisovanje Slika 9: Odtisovanje

 4.2.2 Fleksotisk

Pri fleksotisku so tiskarske plošče reliefne, izdelane so iz prožne
gume ali fotopolimera in tiskajo neposredno na papir. Zaradi prožnosti
je mogoče tiskati na neravne površine, denimo skodelice, pločevinke ali
valovito lepenko. Seveda pa je zaradi prožnosti tiskovne forme
povečanje rastrskih pik večje kot običajno, pogosto pa je tudi slabo
skladje. Tiskarsko črnilo ni tako enakomerno porazdeljeno kot pri
ofsetnem tisku in tudi gostota rastra mora biti manjša. (Troha 2000,
str.44).

 

 

 

 

Slika 10: fleksotiskSlika 10: fleksotisk

4.2.3 Globoki tisk-bakrotisk

Pri globokem tisku so tiskovne površine jedkane v bakreno ovojno ploščo
ali v pobakren valj. Proste površine niso jedlkane, zato je barva tam
otrta. Valj s tiskovno formo se vrti v kadi z barvo, ki ostane v
jedkanih utorih. Poznamo tri vrste bakrotiska: konvencionalni, rastrski
in kombinirani. Konvencionalni način najpogosteje uporabljamo za majhne
naklade z visoko kakovostjo tiska. Variabilna globina jedkanja je kot
nalašč za tiskanje časopisnih prilog ter tiskanje revij in katalogov.
Povečanje tonov je običajno manjše kot pri ofsetnem tisku. Kombinirani
tisk je najprimernejši za embalaže. Če se odločimo za bakrotisk, moramo
filme obdelati drugače kot za ofsetni tisk. Tudi papir mora biti bolj
gladek, saj se lahko zaradi nepravilnosti v papirju zgodi, da drobne
vbokline z barvo ne sežejo do papirja. (Troha 2000, str.43)

Slika 11: globoki tiskSlika 11: globoki tisk

4.2.4 Sitotisk

Sitotisk, kot tradicionalni tisk na svilo, je razmeroma preprost
postopek. Gre za stiskanje barve skozi šablono na površino papirja.
Omejitve so pri tiskanju v barvah in pri tiskanju večtonskih slik.
Tiskane barve so bolj nasičene in trajne, saj se na papir prenese tudi
do tridesetkrat več barve kot pri ofsetnem tisku.profesionalni
sitotiskarji uporabljajo fotomehanične šablone, ki omogočajo prenos
vzorcev, risb in besedila na tako rekoč vsako površino, na katero je
mogoče tiskati – od plakatov in tekstila do cedejev in steklenic. Pri
tiskanju na tkanine se morajo barvni izvlečki nekoliko bolj prekrivati,
saj je slabo skladje pri sitotisku kar pogosto. Poleg tega je povečanje
pik pri tkaninah z različno vpojnostjo nepredvidljivo. Rezultat je
običajno boljši in slike so ostrejše na sintetičnih tkaninah kot na
tkaninah iz naravnih vlaken. Za tiskanje na tkanine je priporočljiva
majhna gostota rastra, od 14 do 22 linij/cm. Rastrske pike morajo biti
dovolj velike, da gre tiskarska barva skozi sito. Sitotisk je privlačen
zardi raznoterosti barv, ki so lahko tudi sijajne ali fluorescentne.
(Troha 2000, str.46).

Slika 12: sitotiskSlika 12: sitotisk

 4.2.5 Termografija

Termografija je postopek za oplemenitenje v ofsetnem tisku, pri katerem
uporabljamo posebne nesušljive barve. Ko je barva nanesena na površino,
jo stroj posuje s prahom in povleče v toplotno komoro, kjer se barva in
prah zlijeta, mešanica pa nabrekne. Potiskane površine so tako reliefne
in delujejo kot jeklotisk (posebna oblika globokega tiska). S
termografijo običajno tiskamo vizitke, pisemski papir, vabila in
voščilnice. (Troha 2000, str.46).

 

 

 

 

 

Slika 13: termografijaSlika 13: termografija

 

 

Zgodovina tiskarstva:

  • Premične kovinske črke so verjetno prvič izdelali v Koreji leta 1403.
  • Tiskanje s premičnimi kovinskimi črkami je v Evropi razvil Johannes Gutenberg.
  • Koenig, nemški tiskar, je izdelal prvi uporabljiv in uspešen tiskarski stroj.
  • 1817 Anglež Applegath izdelal tiskarski stroj za tiskanje bankovcev.
  • Francoz Lemercier je prvič poskusno tiskal po postopku fotolitografije.

Sodobno tiskarstvo:

  • Ofsetni tisk
  • Flekso tisk
  • Globoki tisk – bakrotisk
  • Sitotisk
  • Termografija

 


Slike tiskarne

Prikazane slike so bile posnete med opravljanjem prakse v podjetju Riki d.o.o.

5. Praktično usposabljanje

Vsak začetek je težak in tako sem tudi jaz potrebovala nekaj časa,
da sem se privadila na delovno okolje, kolektiv in način dela. Najprej
sem seveda pomagala pri najenostavnejših delih, kot so priprava
poslovnih daril za tisk. Kar pomeni sleči dežnike, denarnice, ovratne
trakove, nahrbtnike, kape, majice, obeske za ključe in pisala …, iz
folije. Po končanem tisku pa je bila
procedura enaka, samo v obratni smeri. Pred dokončnim pakiranjem pa sem
odvisno od materiala izdelka, pri majicah, kovinskih pisalih, kapah,
ovratnih trakovih, kovinskih obeskih z industrijskim grelcem fiksirala
barvo. Določene majice, brezrokavnike in nahrbtnike je bilo potrebno še
posebej zložene dati v vrečke in jih zavariti.

Naslednja zahtevnejša naloga je bila prešanje preslikačev na kape.
Še pred tem pa sem morala preveriti, če so preslikači brezhibni, torej
da je bil na primer naslov stranke popoln in da so bile vse pike na
pravih mestih. Nakar jih je bilo treba razrezati in pred prešanjem
natančno nameriti na sredo oz. na mesto, kjer si je klient to zamislil.
Čistila sem sita, kar pomeni popolnoma s kompresorjem in čistilom za
pranje sit, če so bili vsi logotipi na situ že natiskani, ali samo
delno, če smo sito še potrebovali. Barve za tekstil se spirajo z
navadno vodo, barve za PVC pa z nitrom.

Pripravljala sem tudi sita za tisk. Tu je bilo treba sito nastaviti
v pravilni položaj glede na predmet in glede na prostor, kjer smo
želeli da bo odtis. Logotip, katerega smo tiskali, je bilo treba
oblepit z lepilnim trakom, da smo preprečili pronicanje barve skozi
druge logotipe. Po vsem tem sem včasih morala zmešati določen odtenek
barve.

Tiskala sem tudi pisala in obeske s tampo strojem (deluje v
povezavi s kompresorjem). Tukaj je bilo treba vstaviti kliše v napravo,
čezenj preliti barvo, katera se razredči z upočasnjevalcem. Uporabljali
sta se dve barvi; za plastična pisala in BGL barva za kovinska pisala
ali obeske. Le-te je bilo treba pred tiskom premazati s posebno
tekočino imenovano primer, da se je barva obdržala na pisalih. Barva se
je nato tudi fiksirala z industrijskim grelcem.

Prisostvovala sem pri izdelavi klišeja. Najprej je treba pravilno
vložiti film na osvetljevalni stroj, čez njega se da neuporabljen
kliše. Po osvetljevanju se kliše izpere z nitrom, da se izpere emulzija
tam kjer se je osvetlil kliše. Za tem je na vrsti spiranje z vodo,
sušenje klišeja in nato jedkanje z jedkalom 1min. in 10s ter hkrati
čiščenje s čopičem. Po končanem procesu izdelave se kliše ponovno spere
z vodo in osuši.

Sito se izdela tako, da se najprej nanj dvakrat
namaže emulzija ter se posuši. Nato pa je treba najprej pred
osvetljevanjem sita navlažiti film z nitrom. To se naredi posredno s
škatlo, saj se navlaži njen pokrov in se film vloži vanjo. Na to se da
film na osvetljevalec, nanj se položi sito, ki ga moramo otežiti, za
tem sprožimo proces osvetljevanja. Ko je to končano, osvetljene dele
izperemo z vodo ter sito posušimo. Poskusila sem se tudi v samem
procesu tiskanja na tekstil (majice, brezrokavniki, kape, ovratni
trakovi, nahrbtniki…) in na PVC ( vžigalniki, koledarji, rokovniki,
pisalni bloki…).

6. Sklep

Stori, kar moreš, s tem kar imaš, tam, kjer si. (Theodore Rooswelt)

Čas praktičnega izobraževanja je minil, kot bi pihnil. Vzrok zato pa
je bil, da sem opravljala delo, ki mi je bilo zelo zanimivo. Ni bilo
dneva, da bi se dolgočasila. Vedno sem spoznala kaj novega. Najbolj pa
je k temu prispeval kolektiv, s katerim sem se zelo dobro razumela.
Sodelavci so mi bili pripravljeni pomagati, da sem se naučila kako delo
poteka. In če sem imela kakšno vprašanje, so mi z veseljem razložili
določen proces, ki se uporablja pri tiskanju. Za zaključek lahko
potrdim, da sem si pridobila veliko novega znanja na področju tiskanja,
samih pripravi in izvedbi dela. Svoje znanje bom lahko unovčila v
svojem nadaljnjem delu, ki ga bom mogoče opravljala v tiskarni.
Vsekakor pa bom lahko znanje nadgrajevala.

Moj kritični pogled na podjetje, delovanje podjetja in zaposlene navajam kot pozitivne in negativne strani:

POZITIVNE STRANI:

  • prijeten, dostopen in tudi potrpežljiv kolektiv, zaradi katerega sem se dobro počutila in mi na praksi ni bilo nikoli dolgčas,
  • fleksibilnost podjetja (prilagajanje strankam in njihovim željam),
  • posamezni delavci dopuščajo precej svobode pri delu in vzpodbujajo samoiniciativnost,
  • uslužbenci se znajo ob posebnih priložnostih tudi skupaj zabavati (zaključek leta).
  • lepo urejena spletna stran,
  • razumevanje nadrejenih pri težavah s privatnimi zadevami,
  • me izkoriščanje delavcev (topel obrok in denarna nagrada za opravljanje prakse),
  • pestrost delovnih procesov

NEGATIVNE STRANI:

  • premajhen delovni prostor (tiskarna) in preveč oddaljeno skladišče od tiskarne,
  • na spletni strani bi lahko bilo navedeno kje vse je možnost natiska,
  • slab pretok informacij med posameznimi sektorji,
  • premalo sodobnih strojev v tiskarni.

7. Slike

 Slika 14: tisk na majico

Slika 14: tisk na majico

Slika 15: skladišče

Slika 15: skladišče

Slika 16: praksa

Slika 16: praksa

Slika 17: stroji

Slika 17: stroji

 

Slika 18

Slika 18

8 Viri in literatura

  • Krušič, Marjan.: Sodobna tehnologija, Mladinska knjiga, 1983
  • Okrožno sodišče.: Redni izpisek iz sodnega registra, Odd. Za gospodarsko sodstvo, 7.9.2005
  • Troha, Boštjan.: Od zamisli do tiskovine, Založba Pasadena, Ljubljana, 2000
  • Žiljak, Vilko.: Namizno založništvo, Odbor za grafično dejavnost, Ljubljana, 1989
  • http://www.riki.si (dne 16.2.2007)

 

SHARE
Next articleTelevizijska produkcija oddaje Lokalne volitve 2006

Tanja Špindler je študentka na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravila kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.