Kako poteka proces komercialne izdelave spletne strani

Pri snovanju spletnih strani je potrebno izhajati iz jasnih
marketinških ciljev, namenov ter tehničnih pristopov, ki se lahko
razlikujejo od običajnih izhodišč, uporabljenih pri klasičnem
komunikacijskem spletu. Predstavljen je pristop k načrtovanju spletnih strani v komercialnem smislu.

1. Uvod

Podjetja se vse prevečkrat lotevajo spletnih projektov popolnoma stihijsko in brez vsakršnih ciljev. Spletne predstavitvene strani objavijo samo zato, ker se jim zdi, da je to modno ali pa zato, ker jih že ima njihov sosed. Izdelavo spletnih strani prepuščajo vse prevečkrat garažnim podjetjem kar rezultira v cenenih rešitvah, če pa že izberejo bolj uglednega izvajalca pa namenijo projektu skopo odmerjen proračun, tako da na novo izdelana spletna stran še zdaleč ne more izkoriščati vseh potencialov, ki bi jih lahko podjetje z učinkovitim nastopom na internetu obrnilo sebi v prid. Vzroke za takšen pristop k spletnim projektom gre iskati predvsem v neznanju in podcenjevanju interneta kot medija ter kot možnega tržno¬komunikacijskega in distribucijskega kanala.

Vsako podjetje bi se moralo projekta spletne predstavitve lotiti sila premišljeno. Pri tem mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči in komu bodo pravzaprav namenjene. Spletna stran lahko podjetju prinese veliko koristi, vendar le ob predpostavki, da ima podjetje skrbno začrtane cilje, ki jih želi doseči in definirane strategije za doseganje teh ciljev. Pri snovanju spletnih strani je potrebno izhajati iz jasnih marketinških ciljev in namenov ter tehničnih pristopov, ki se lahko razlikujejo od običajnih izhodišč, uporabljenih pri klasičnem komunikacijskem spletu.

2. Komercialni vidik procesa izdelave spletne strani

2.1. Projektno vodenje

Če smo v podjetju zadolženi za marketing in dobimo za nalogo, da moramo pripraviti strategijo in poiskati ponudbe za izdelavo spletnih strani se moramo tega lotiti na projektnem nivoju in se moramo držati določenega postopka, ki nas bo pripeljal do želenega produkta.

2.2. Definiranje potreb in ciljev

V začetni fazi načrtovanja projekta je potrebno identificirati tudi potrebe podjetja na internetu ter preučiti možnosti za njihovo realizacijo. Koristno je, če se pri tem postopku vprašamo, kako lahko s pomočjo interneta izboljšamo komunikacijo s potencialnimi in obstoječimi strankami, kako lahko optimiziramo poslovne procese znotraj podjetja ter na kakšen način lahko izboljšamo prodajno učinkovitost. Na podlagi ugotovljenih potreb je potrebno preučiti možnosti za njihovo realizacijo ter definirati cilje, ki jih želimo doseči s predstavitvijo na internetu. Pri opredeljevanju ciljev si lahko pomagamo z iskanjem odgovorov na naslednja vprašanja:

  • Kaj naj bi predstavljala spletna stran za podjetje?
  • Kateri so primarni cilji podjetja na internetu (promoviranje proizvodov, podpora strankam, spletna prodaja, gradnja blagovnih znamk)?
  • Kakšna je strategija za doseganje zastavljenih ciljev?
  • Katere so ciljne skupine podjetja in kakšne so njihove internetne navade?

Da bi podjetje izkoristilo, vse prednosti, ki jih ponuja internet, mora imeti jasno opredeljene cilje, ki jih želi doseči in strategije za doseganje teh ciljev. Podjetje mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči (npr. kreiranje in vzdrževanje prepoznavnosti blagovne znamke, povečanje tržnega deleža in prodaje, informiranje in izobraževanje trga, izboljšanje promocijske učinkovitosti, servis in podpora kupcem, …) in komu bodo spletne strani pravzaprav namenjene. Cilji, ki jih želi podjetje s spletno stranjo doseči, morajo ustrezati trženjskim ciljem in skupnim ciljem podjetja; ujemati se morajo s trenutno in želeno pozicijo izdelka na trgu; biti morajo merljivi, razumljivi, motivacijski in zavezujoči.   

2.3. Priprava okvirnega proračuna spletnega projekta

Na podlagi realno zastavljenih potreb, želja ter ciljev, ki jih želi podjetje s spletno stranjo doseči, je potrebno sestaviti okvirni proračun, ki ga bo podjetje namenilo izvedbi spletnega projekta. Naloga opredelitve proračuna se nanaša na ugotavljanje višine potrebnih finančnih sredstev in optimalne razporeditve celotnega proračuna na posamezne aktivnosti. Postavitev višine proračuna, namenjenega spletnemu projektu, predstavlja pomemben element trženjskega načrta nastopa podjetja na spletu. Potrebno je pripraviti seznam aktivnosti in izračun stroškov posameznih nalog v opredeljenem časovnem obdobju. Podjetje mora že v fazi načrtovanja definirati indikatorje s katerimi bo merilo učinkovitost ter uspešnost izvedenega spletnega projekta. Le na podlagi merljivih ciljev in doseženih rezultatov bo lahko podjetje upravičevalo uspešnost investicije v spletni projekt.

Načrtovanje proračuna je potrebno razdeliti na več delov:

  1. Izdelava spletnih strani
  2. Gostovanje spletnih strani
  3. Vzdrževanje spletnih strani
  4. Promocija spletnih strani

Ena izmed najpogostejših napak, ki jo napravijo podjetja je ta, da v proračunskem planu, ne upoštevajo sredstev, ki so namenjena promociji spletnega projekta. Podjetja mislijo, da se s postavitvijo spletnih strani na strežnik, projekt konča. Vendar se šele tedaj začne trdi boj za vsakega obiskovalca. Brez ustrezne promocije, ki seveda zahteva določena denarna sredstva, ni možno pričakovati želenih rezultatov.

Na podlagi realno zastavljenih potreb, želja ter ciljev, ki jih želi
podjetje s spletno stranjo doseči, je potrebno sestaviti okvirni
proračun, ki ga bo podjetje namenilo izvedbi spletnega projekta.


Ne pozabimo na promocijo spletne strani

Izberimo kvalitetnega izvajalca in se izognimo težavam glede prekoračitve dogovorjenih rokov in (ne)vzdrževanja. Vaše povpraševanje naj jasno opredeli cilje spletne strani, s pomočjo katere želite med drugim vzpostavili dvosmerno komunikacijo z vašimi strankami in promovirati vaše izdelke in storitve. Poskrbeti je treba tudi za  dobro obiskanost vaše spletne strani.

2.4. Izbira zunanjih sodelavcev

Po temeljiti pripravi se je potrebno lotiti iskanja najustreznejšega
izvajalca, ki bo želje in potrebe podjetja v optimalni obliki prenesel
na internet, po potrebi pa bo znal tudi svetovati pri pripravi spletnih
vsebin ter pri tržno-komunikacijskih strategijah. Z načrtnim postopkom
izbire zunanjega izvajalca se lahko podjetje že vnaprej zavaruje pred
morebitnimi težavami (slaba kvaliteta izvedbe, prekoračitev
dogovorjenih rokov, problemi z vzdrževanjem,…), ki bi lahko nastopile
zaradi napačne izbire izvajalca. Podrobneje kot bo podjetje v svojem
povpraševanju opredelilo svoje potrebe in opisalo pričakovanja, lažje
bodo izvajalci pripravili ustrezno ponudbo. Podjetja, ki se ukvarjajo z
izdelovanjem spletnih strani seveda najlažje najdemo na internetu.
Izmed množice zadetkov, ki jih npr. dobite na iskalniku Najdi.si, če v
iskalno polje odtipkate »izdelovanje spletnih strani«, je potrebno
narediti prvo selekcijo. Veliko večino zadetkov predstavljajo študentje
in garažna podjetja, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z izdelavo spletnih
strani. Res je, da so njihove storitve izredno poceni, vendar jih iz
spiska potencialnih izvajalcev takoj izločite, saj od njih ne morete
pričakovati kvalitetnih rešitev, sploh pa ne podpore na dolgi rok. Saj
poznate tisti rek: »Za malo denarja – malo glasbe.«

Pri izbiri izvajalca vam lahko pomagajo tudi prijatelji in znanci,
ki že imajo izkušnje z izdelovalci spletnih strani. Zaupajo vam naj
tako pozitivne kot negativne izkušnje, ki so jih imeli s posameznimi
izvajalci. Lahko pa seveda odprete oči in se sami sprehodite med
spletnimi predstavitvami bolj poznanih slovenskih podjetij. Ustavite se
pri tistih, ki so vam všeč in se pozanimajte kdo jih je izdelal. Ko
boste imeli širši spisek možnih izvajalcev, je najbolje, da si ogledate
njihove spletne strani. Še posebej se ustavite pri referencah in si
skrbno oglejte spletne strani, ki so jih naredili v zadnjem času.
Verjetno vas bo že sama spletna stran odvrnila od marsikaterega
izvajalca, saj se boste verjetno vprašali, kako naj dobro naredi naše
spletne strani, če pa so že njegove slabe po oblikovni in tehnološki
plati. Na ta način boste kaj kmalu dobili vtis, kaj lahko pričakujete
od vsakega posameznega izvajalca.

2.5. Iskanje ponudb

Bolj podrobno kot bodo opisane vaše želje in potrebe (optimalno je,
da pripravite vsebinsko zasnovo in samo arhitekturo celotnih strani ter
opišete tudi katere aktivne komponente bi naj spletna stran vsebovala),
bolj natančno ponudbo vam bodo lahko izvajalci poslali. Nikakor ne
izrazite svoje potrebe s stavkom »radi bi imeli spletno trgovino«,
kajti to je ravno tako, kot da bi avtomobilskemu trgovcu rekli »rad bi
imel avto«. Seveda vas bo le-ta takoj vprašal, katera znamka vas
zanima, kateri model, barva, moč motorja, dodatna oprema, ipd. Podobno
je tudi pri spletnih straneh, še posebej pa pri tehnološko bolj
zahtevnih projektih kot npr. izdelava spletne trgovine.

Primer povpraševanja

Osnovni cilj spletnih strani:

  • vzpostavitev dvosmerne komunikacije z uporabniki
  • promocija storitev

Predvidena struktura:

  • Kdo smo: predstavitev podjetja
  • Naše storitve: podrobnejša predstavitev storitev, cene, reference
  • Kontakti: kontaktni podatki vodij posameznih področij v podjetju
  • Aktualno: modul za vnos aktualnih novic, ki se bodo prikazovale na osrednji strani (modul mora omogočati vnos novic prek spletnega vmesnika)
  • Elektronsko pošiljanje obvestil: obrazec za prijavo na e-novice, vodenje kontaktov, avtomatiziran mehanizem za pošiljanje e-novic
  • Pomoč naročnikom: obrazec za posredovanje vprašanj

Dodatne zahteve:

  • postavitev spletnih strani na strežnik
  • vzdrževanje spletnih strani

 2.6. Promocija spletne strani

Prejete ponudbe je potrebno na podlagi cene, referenc izvajalca, roka izdelave, plačilnih pogojev, vrednosti vzdrževalnih del, morebitnih dodatnih ugodnosti ter predlaganih tehnoloških rešitev, seveda skrbno analizirati. Pred tehtanjem ponudb se odločite kateri parametri so za vas najpomembnejši. Zelo pomembne so ustrezne strokovne reference, kajti neizkušenost izvajalcev se lahko pokaže v slabih delovnih navadah in slabih poslovnih odnosih, kar ima največkrat za posledico slabo kvaliteto izvedenih del. 

Promocija spletne strani je skoraj vedno korak katerega lastniki spletnih strani izpustijo ali pa mu ne posvetijo dovolj truda in časa. Žal je še tako dobra spletna stran neuporabna, če ni obiskana. Internetne uporabnike morate obvestiti, da imate spletno stran. To najlažje naredite tako, da vpišite vašo spletno stran v vse najpomembnejše svetovne in slovenske spletne imenike ter iskalnike, lahko pa jo oglašujete tudi v tradicionalnih medijih, s pomočjo e-poštemarketinga, ipd. Število obiskovalcev, minute, ki jih uporabniki prebijejo na vaši strani in njihova aktivnost na straneh, so lahko realni pokazatelj tega, kako priljubljena in obiskana je vaša spletna stran. Trženje in promocija spletne strani je proces, ki se ne konča.

 

Izdelavo spletnih strani se moramo lotiti na projektnem nivoju in
se držati določenega postopka, ki nas bo pripeljal do želenega
produkta.

  • Definiranje potreb in ciljev: V začetni fazi načrtovanja projekta je potrebno identificirati
    potrebe podjetja na internetu ter preučiti možnosti za njihovo
    realizacijo.
  • Priprava okvirnega proračuna spletnega projekta: sestaviti je potrebno okvirni proračun, ki ga bo podjetje namenilo izvedbi spletnega projekta.
  • Izbira zunanjih sodelavcev; iskanje najustreznejšega
    izvajalca, ki bo želje in potrebe podjetja v optimalni obliki prenesel
    na internet, po potrebi pa bo znal tudi svetovati pri pripravi spletnih
    vsebin ter pri tržno-komunikacijskih strategijah.
  • Iskanje ponudb: Bolj podrobno kot bodo opisane vaše želje in potrebe 
    bolj natančno ponudbo vam bodo lahko izvajalci poslali.
  • Promocija spletne strani: vpis vaše spletne strani v vse najpomembnejše svetovne in slovenske
    spletne imenike ter iskalnike, ali pa oglaševanje v
    tradicionalnih medijih, s pomočjo e-poštemarketinga, ipd.

Kako poteka proces tehnične izdelave spletne strani

Produkcija spletne strani je pristop k načrtovanju spletnih strani v tehničnem smislu.Enak pristop, na tj. na projektnem nivoju, je tudi v primeru, če zastopamo podjetje, ki nudi storitev izdelave spletnih strani.

3. Tehnični vidik procesa izdelave spletne strani

3.1. Produkcija spletne strani

V prejšnjem poglavju smo si pogledali kakšen je pristop k načrtovanju spletnih strani v
komercialnem smislu. Seveda je enak pristop, tj. na projektnem nivoju, tudi v primeru, če
zastopamo podjetje, ki nudi storitev izdelave spletnih strani.

3.2. Opredelitev namena, občinstva, naslovnikov

Na to vprašanje nam v bistvu tako odgovori naročnik s tem, ko določi strateške cilje svoje
spletne strani. Ti cilji nam začrtajo smernice, ki se jih je potrebno držati, ko se lotimo izdelave
osnutka spletne strani. V kolikor nam naročnik ne posreduje dovolj informacij moramo
poskrbeti, da te informacije glede na tehnični vidik izdelave spletne strani pridobimo sami s
poizvedbo pri stranki, ki temelji na dosedanjih izkušnjah in aktualnih standardih. Poiskati
moramo odgovore na nekaj bistvenih postavk:

  1. S kakšnim razlogom razvijamo spletno stran
  2. Kakšen je namen spletne strani
  3. Kdo so uporabniki teh strani (njihovo ozadje, interesi, vrednote, znanje in veščine)
  4. Kolikšna so sredstva, ki jih je stranka namenila za izdelavo spletnih strani
  5. Rok za objavo strani ter frekvenco posodobitev
  6. Naziv domene in povezavo z gostujočim strežnikom

3.3. Opredelitev vsebine in njene oblike

V dogovorjenem roku nam mora stranka predati ves slikovni, tekstovni in morebitni avdio ter
video material, ki bo potreben za izdelavo strani. Če materiala še nima v formatu in obliki, ki
je primerna za objavo na internetu, bomo morali poskrbeti za morebitne prevode,
fotografiranje, lektoriranje in prepise tekstov in slik v digitalno obliko. V kolikor bo stranka
sama posedovala gostujoči strežnik ji moramo posredovati podatke o potrebni programski in
strojni opremi, ki jih bo zahtevala izdelava in objava spletnih strani. V primeru neustrezne
opreme in objave spletnih strani na njenem lastnem strežniku, je lahko nakup potrebne
opreme precejšnji finančni zalogaj.

3.4. Kompatibilnost in omejitve

Pred izdelavo spletnih strani se moramo prepričati katere standarde bomo uporabili za izdelavo strani. Paziti moramo na kompatibilnost med brskalniki (Internet Explorer, FireFox, Netscape, Opera, ipd…), podporo za skriptne jezike na gostujočem strežniku. Kako je z bazami podatkov? Ali ima stranka že kakšne obstoječe baze podatkov, ki jih bo potrebno implementirat v spletno stran, itd…?

Veliko pozornosti moramo posvetiti optimiziranosti spletne strani saj je to trenutno najbolj aktualna in učinkovita oblika trženja spletnih strani. Rangiranje spletnih naslovov v iskalnikih (Google, Najdi.si, ipd…) je zelo pomembno, saj v kolikor stranke strani ne bodo našle v prvih dvajsetih zadetkih, je velika verjetnost, da bodo našle konkurenco.

Slika 1: Rangiranje spletnih naslovov v iskalnikih

Slika 1: Rangiranje spletnih naslovov v iskalnikih

3.5. Načrt spletne strani

Preden se lotimo izdelave prototipa je potrebno izdelati načrt spletne strani oz. flowchart.
Flowchart ali tudi storyboard povezuje namen, naslovnika in vsebino v enovito strukturo ter
opredeljuje notranje (med podstranmi) in zunanje povezave (www, podatkovne baze, itd…).
Na ta način stranki plastično prikažemo strukturo spletne strani.

Slika 2: Struktura spletne strani

Slika 2: Struktura spletne strani

Krea d.o.o.; načrt spletne strani

Opredeliti je treba ciljne občinstvo, vsebino in obliko. Držimo se standardov in uveljavljenih tehnologij. Skrbno načrtujmo način in obseg pretoka podatkov med zbirko podatkov in spletno stranjo. Veliko pozornosti moramo posvetiti optimiziranosti spletne strani, saj je to trenutno najbolj aktualna in učinkovita oblika trženja spletnih strani.


Kako stranki posredujemo celovito oblikovno in strukturno obliko

Z izdelavo prototipa stranki posredujemo celovito oblikovno in strukturno obliko. Za
snovanje oz. izdelavo prototipa strani moramo upoštevati več pravil.

3. 6. Prototip

Z izdelavo prototipa stranki posredujemo celovito oblikovno in strukturno obliko. Za
snovanje oz. izdelavo prototipa strani moramo upoštevati več pravil.

3. 6. 1 Oblikovna podoba

Spletna stran mora imeti jasno oblikovno konsistenco, ki jo sestavlja poenotena uporaba,
barv, grafičnih in vsebinskih elementov. Osrednja stran predstavlja okostje vsake spletne
predstavitve. Obiskovalec dobi s prihodom na osrednjo stran prvi vtis o podjetju in tudi o tem,
kaj lahko pričakuje na podstraneh. Ker so prve sekunde po prihodu uporabnika na spletno
stran najbolj pomembne, morajo biti spletne strani oblikovane in zasnovane tako, da dajo
uporabniku razlog, da na njih ostane. Dobro narejena oblikovna podoba je tista, ki doseže
harmonijo barv, slik in vsebine. Se pa morajo podjetja zavedati, da je še tako dobro
oblikovana spletna stran brez vrednosti, če ne vsebuje relevantne vsebine, ki bi prepričala
obiskovalce, da je na spletni strani vredno ostati.

Ena izmed pogostih napak pri oblikovanju spletnih strani je ta, da oblikovalci pri svojem delu
ne upoštevajo zakonitosti in lastnosti interneta. Rezultat takšnih pristopov so lahko sila
atraktivne
spletne strani, ki pa so popolnoma skregane z vidikom uporabnosti ter
hitrim, preglednim in enostavnim dostopom do informacij. Oblikovalci
preprosto pozabijo, da delajo
spletne strani za uporabnike in ne za svoj image. Rešitev tega problema je zelo preprosta:
spletne strani vam naj oblikuje oblikovalec, ki je specializiran za internet ali pa oblikovalec,
ki pri svojem delu upošteva nasvete strokovnjaka, ki pozna področje interneta.

 Pri ustvarjanju oblikovne podobe upoštevajte nekaj praktičnih nasvetov:

  • ne pretiravajte pri številu različnih barv, ki jih boste uporabili na strani,
  • uporabljate primerno velikost in tipografijo pisave,
  • zaradi boljše čitljivosti, uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi,
  • okoli tekstov uporabljajte prazen prostor,
  • ozadje naj ne bo izstopajoče,
  • uporaba grafičnih elementov mora popestriti vsebino, nikakor pa je ne sme zadušiti,
  • grafični elementi in slike morajo biti zaradi dolžine nalaganja spletne strani optimizirani.

3. 6. 2 Tehnični vidik

Uporabnikovo zadovoljstvo z uporabo spletnih strani je odvisno tudi od hitrosti njihovega
nalaganja. Preveliko število javascriptov, slik in grafičnih elementov, ki so po možnosti še
neoptimizirani in objavljeni v neustreznem formatu, lahko zelo poveča čas nalaganja strani,
kar bo odvrnilo marsikaterega uporabnika od nadaljnjega pregledovanja vsebine. Zgornjo
meja sprejemljivosti nalaganja osrednje strani je 10 sekund, za tekstualne podstrani pa 2
sekundi. Samo izjemoma naj bi se strani, namenjene večji atraktivnosti nalagale dlje in še to s predhodnim opozorilom obiskovalcu, kolikšen je predviden čas nalaganja. Zaradi
optimalnega nalaganja in delovanja, mora lastnik spletne strani poskrbeti, da so spletne strani nameščene na hitrih, zanesljivih in varnih strežnikih.

Spletna stran mora omogočiti pravilno prikazovanje vsebine v najpogosteje uporabljenih brskalnikih (Internet Explorer, Netscape, …) ter pri različnih ločljivostih ekrana. Če se le da, naj vsaka stran zasede samo vidno polje ekrana. Ker je temu kriteriju težko zadostiti, ni nič napačnega, če uporabniki za premikanje po vsebini uporabljajo vertikalni drsnik. Nikakor pa ne smejo biti spletne strani narejene tako, da bi uporabnik za premikanje po vsebini moral poleg vertikalnega uporabljati še horizontalni drsnik. Premikanje po drsniku v smeri levodesno, bo s spletne strani namreč odgnalo marsikaterega uporabnika.

Pri tehničnem vidiku je potrebno opozoriti še na tiste spletne strani, ki v svoji osnovni zgradbi vključujejo okvirje (ang. frames). Uporaba le teh namreč onemogoča povezovanje do podstrani z drugih spletnih naslovov. Razlog je v tem, da na spletnih straneh z okvirji, URL naslov ne vsebuje vseh podatkov, ki so potrebni za odprtje trenutno gledane strani. Zaradi tega lahko nastopijo pri oglaševalskih akcijah velike težave, saj ne moremo neposredno oglaševati nekega izdelka, ki se nahaja na podstrani, ne da bi pri tem izgubili del strani oz. navigacije, saj se vsak okvir iz katerega je narejena spletna stran odpira z lastnim URL naslovom.

Podjetje naj na internetu objavi samo tiste strani, ki delujejo. Bolje, kot napisati »Stran je v obdelavi (This site is still under construction).«, je nedokončane spletne strani odstraniti z interneta. Pred objavo spletnih strani na internetu je potrebno nujno preveriti tudi pravilnost delovanja html kode ter pravilnost delovanja vseh notranjih in zunanjih povezav, ki jih spletne strani vključujejo.

3. 6. 3 Vsebina

Eden izmed poglavitnih ciljev vsake spletne strani je objava zanimivih in uporabnih informacij, ki bodo podane tako, da bodo pritegnile obiskovalce. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da mora biti objavljena vsebina slovnično pravilna.

To pa seveda ni edini kriterij, ki mu je potrebno zadostiti, saj je potrebno poskrbeti tudi za ažurnost, relevantnost in verodostojnost vsebine.

Vsebina mora biti uporabnikom podana v razumljivi in pregledni obliki. Glede na to, da so številne raziskave pokazale, je neposredno branje iz zaslona za 25 % počasnejše pa tudi veliko bolj naporno za oči, kot pa branje besedila napisanega na papir, se je potrebno na spletnih straneh izogibati dolgim sklopom besedil. Spletni uporabniki namreč dolgih besedil na zaslonu običajno ne berejo, ampak jih le na hitro preletijo. Zaradi tega je priporočljivo, da je spletna vsebina kratka in jedrnata ter razdeljena v logične enote. Dolge tekstovne bloke je priporočljivo razdeliti na dele in jih predstaviti na večih podstraneh.

Vsebino, ki zajema široko vidno polje ekrana lahko razdelite v več stolpcev. Za lažje sprehajanje po vsebini uporabljajte kratke in jasne naslove ter poudarite ključne besede.

Najpomembnejše informacije morajo biti podane tako, da jih bo uporabnik takoj zaznal in da ga bodo pritegnile k branju.

Zelo pogosta napaka, ki jo delajo podjetja je, da na spletnih straneh objavijo popolnoma enako vsebino kot v svojih promocijskih in predstavitvenih prospektih, čeprav veljajo na internetu kot smo že omenili drugačne zakonitosti branja in pisanja besedil.

slika5

Priporočljivo je, da je spletna vsebina vsaj za 50% krajša od vsebine
objavljene na papirju, kajti le tako lahko podjetje upa, da jo bodo
uporabniki sploh prebrali. S krajšanjem dolžine besedila pa ni potrebno
osiromašiti vsebine. Internet nudi možnost, da besedilo skrajšamo in
hkrati ponudimo povezave na strani s celotno vsebino. Krajša besedila
so primernejša tudi zaradi tega, ker od uporabnika ne zahtevajo
pomikanja z drsnikom po zaslonu. Bistvo vsega je, da spletna stran ne
sme dajati vtisa, da je natrpana s tekstom.

Izogibajte se uporabi dolgih tekstovnih blokov

3.6.4 Interaktivnost

Interaktivnost kot edinstvena prednost interneta pred klasičnimi mediji, omogoča spletnim uporabnikom aktivno udeležbo v procesu komuniciranja in vzpostavitev dvosmerne komunikacije s spletno stranjo. Dobro narejene strani izkoriščajo možnost interaktivnosti, ki jo internet kot medij omogoča.

S pomočjo aplikacij in obrazcev (forumi, nagradne igre, ankete, izpolnjevanje obrazcev, itd.), ki omogočajo aktivno vlogo obiskovalca na spletni strani, lahko podjetje učinkovito komunicira s svojimi strankami ter hkrati gradi dolgoročne odnose z njimi. Interaktivnost uporabnika s spletno stranjo je tem globlja, čim boljša (vsebinsko, navigacijsko in vizualno) je spletna stran in čim več interaktivnih elementov ponuja.

3.6.5 Navigacija

Osnovno vprašanje pri pripravi navigacije po spletni strani je, kako obiskovalcu omogočiti
čim bolj enostavno uporabo spletne predstavitve. Brez solidne, logične organizacije informacij, spletna stran ne bo funkcionirala in to ne glede na njeno morebitno dobro vsebino. Enostavna, razvidna in konsistentna navigacija, mora omogočati uporabniku udobno
sprehajanje po vsebini spletnih strani ter hiter in enostaven dostop do informacij, ki jih išče.

Uporabnik mora v vsakem trenutku vedeti, na kateri strani in kje znotraj strukture spletne strani se nahaja (v kateri kategoriji, podkategoriji).

Vsaka stran mora uporabniku odgovoriti na dve vprašanji, in sicer:

  • Kje sem?
  • Kam lahko grem s te strani?

Pri navigaciji se pogostokrat omenja pravilo “three-click-rule” po katerem uporabnik naj ne bi kliknil več kot trikrat, da bi prišel do želenih informacij.

Strani z obširno vsebino morajo na vidnem mestu vključevati iskalnik, s pomočjo katerega bo uporabnik lažje in veliko hitreje našel tisto kar išče. Iskalnik mora zagotavljati učinkovito poizvedovanje med množico dokumentov ter omogočati hiter dostop do želenega dokumenta.

3.6.6 Uporabnost

Uporabnost je tista karakteristika spletnih strani, ki omogoča uporabnikom da z zadovoljstvom uporabljajo spletno stran in da na njej najdejo informacije, ki bodo zadovoljile njihove želje in potrebe.

Stopnja uporabnosti strani je odvisna predvsem od kvalitetne vsebine, logične in enostavne navigacije, od časa, ki ga potrebujejo uporabniki, da najdejo informacije, ki so jih iskali, od hitrosti nalaganja strani, načina prikazovanja vsebine in podobno. Jakob Nielsen, guru spletne uporabnosti (ang. web usability) postavlja v ospredje uporabnika in njegovo izkušnjo kot najpomembnejši kriterij pri oblikovanju spletnih strani.

Uporabnikom neprijazne strani so pogostokrat posledica napak in pomanjkljivosti v oblikovanju ali/in tehnični izvedbi, saj oblikovalci in programerji povsem zanemarijo vidik uporabnosti in funkcionalnosti in se ne vprašajo ali je njihov končni izdelek primeren za uporabnike, zaradi katerih je bila konec koncev spletna stran tudi narejena. Potrebno je vedeti, da je tudi pravilno delujoča in enostavna spletna predstavitev neuporabna in odvečna, če obiskovalci ne vidijo smisla njene uporabe.

 

Pri snovanju in izdelavi prototipa spletne strani moramo upoštevati oblikovno podobo, tehnični vidik, vsebino, interaktivnost, navigacijo, in uporabnost.


Po izdelavi in testiranju sledi vzdrževanje

Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdržujejo in ažurirajo.

3.1.6. Izdelava spletnih strani

Za tem, ko smo stranki predstavili prototip in je le tega stranka potrdila se lotimo izdelave
spletne strani. Sam potek izdelave spletni strani je v bistvu nadgradnja prototipa po načrtu
spletne strani in z upoštevanjem prej omenjenih pravil. Ko imamo prototip potrjen se delo v
bistvu šele začne. Sledi programiranje, oblikovanje in priprava vsebin.

Ko imamo stran izdelano v celoti se lotimo prvih popravkov. Sledi določanje interne skupine
katere naloga je prvo testiranje izdelane spletne strani. Po določenem času se podajo poročila
in na podlagi teh se lotimo popravkov v drugi fazi.
Ko so popravki druge faze izvedeni se stran preda v zunanje testiranje, ki ga izvede naročnik
v sodelovanju z izvajalcem. Tej fazi sledi prenos podatkov na gostujoči strežnik in objava
spletnih strani.

  • Buyens, 2006, 43-60
  • Gralla, 2005, 12-55

3.1.7. Vzdrževanje spletnih strani

Ključnega pomena za uspeh spletnih strani je, da se redno vzdržujejo in ažurirajo.
Vzdrževanje, še bolj pa zviševanje kakovosti spletnih strani, zahteva neprestane izboljšave in
prilagajanje spletne strani rastočim potrebam uporabnikov in novim tehnološkim možnostim.
Uporabniki se bodo na spletne strani vračali le v primeru, da bodo našli na njih vedno svežo
in aktualno vsebino. Koristno je, da se podjetje že pred objavo strani na internetu odloči ali
bodo za vzdrževanje spletnih strani skrbeli sami ali pa bodo to delo prepustili zunanjim
partnerjem. Odločitev je na eni strani pogojena z razpoložljivim znanjem, časom in delovnimi
resursi v podjetju, po drugi strani pa od finančnih resursov, ki bi bili potrebni, če bi za
vzdrževanje spletnih strani skrbel nekdo drug.

3.1.8. Recikliranje

Veliko časa, denarja in dela si prihranimo, če strani zasnujemo tako, da predloge in
programske rešitve lahko ob določeni modifikaciji znova uporabimo.

 Proces produkcije spletne strani je sestavljen iz večih korakov:

  1. Opredelitev namena, občinstva, naslovnikov,
  2. Opredelitev vsebine in njene oblike
  3. Kompatibilnost, omejitve, standardi, podatkovna podpora
  4. Strukturni načrt spletne strani (flowcart ali storyboard)
  5. Prototip
  6. Izdelava
  7. Vzdrževanje
  8. Recikliranje

Ne ponavljajmo napak drugih

Poglejmo si seznam desetih največjih napak pri izdelavi spletnih strani.

4. Napake pri izdelavi spletnih strani

Nielsenovov seznam desetih največjih napak pri izdelavi spletnih strani:

  1. spletni katalogi so brez cen
  2. nefleksibilni iskalniki
  3. horizontalni drsniki
  4. fiksna velikost črk
  5. veliki tekstovni bloki
  6. java skripte v povezavah
  7. (ne)pogosto zastavljena vprašanja v rubriki FAQ
  8. zbiranje e-poštnih naslovov brez privoljenja
  9. url naslov je predolg (obsega več kot 75 znakov)
  10. napačna uporaba “mailto” povezav

4.1 Spletni katalogi so brez cen

Kdo bi si mislil, da je ne navajanje cen zelo pogosta napaka B2B trgovin. Očitno se nekatera podjetja ne zavedajo dejstva, da je cena zelo pomembna determinanta na podlagi katere tržišče zaznava izdelke in samo ponudbo. Navedba cene omogoča skupaj z ostalimi tržnimi informacijami, do katerih dostopajo potrošniki preko interneta, celovit pregled nad tržno ponudbo, na podlagi katere lahko potrošniki poiščejo cenovno najbolj ugodno varianto. Ogromna količina tržnih informacij rezultira v vse večji preglednosti in cenovni transparentnost trga, kar povzroča pritisk na zniževanje cen. Ker se lahko potrošniki na enostaven način informirajo o cenah določenega izdelka pri proizvajalcih, prihaja v procesu menjave do porazdelitve moči – potrošniki imajo vse pomembnejšo vlogo. Zaradi tega so začela podjetja vedno bolj prilagajati ponudbo specifičnim zahtevam in potrebam vsakega posameznega potrošnika.

4.2 Nefleksibilni iskalniki

Iskalniki so preveč “slovnično pravilni”. Le redki iskalniki bodo prepoznali sopomenko, napačno natipkano besedo ali pa upoštevali množinsko različico besede. Zaradi ogromne količine podatkov večina iskalnikov ne ponuja kvalitete iskanja, ki bi zadovoljila potrebe uporabnikov. Slabi rezultati iskanja in nenehno ponovno vnašanje poizvedb lahko povzročijo veliko nejevoljo uporabnikov.

4.3 Horizontalni drsniki

Uporabniki ne marajo spletnih strani, ki pri standardni nastavitvi ekrana (800×600), zahtevajo poleg vertikalne še horizontalno navigacijo. Premikanje po drsniku v smerilevo-desno, lahko s spletne strani odžene marsikaterega uporabnika. Če se le da, naj vsakastran zasede samo vidno polje ekrana. Potrebno se je izogibati ”scrollingu” strani. 

4.4 Fiksna velikost črk

Oblikovne predloge (style sheets), ki jih uporabljajo programerji, onemogočajo uporabnikom, da bi si preko spletnega brskalnika lastnoročno nastavili želeno velikost pisave. Če je vsebina strani, napisana v premajhni pisavi, lahko postane čitljivost strani velik problem za vse slabovidne in za večino uporabnikov nad 40. letom starosti. Nielsen priporoča vsem lastnikom spletnih strani, da upoštevajo potrebe in sposobnosti uporabnikov. Uporabnik mora imeti možnost, da si lastnoročno nastavi velikost črk, ki mu najbolj ustreza.

4.5 Veliki tekstovni bloki

Ogromna količina ne razdrobljenega teksta je pogubna za uspešno interaktivno izkušnjo.  Tekst v velikih tekstovnih blokih je zastrašujoč, dolgočasen in zelo težaven za branje. Spletna stran nikakor ne sme biti natrpana s tekstom. Vsebino je potrebno razdeliti v  kratke in logične enote. Priporočljivo je, da je tekst jedrnat, opremljen s kratkimi in jasnimi naslovi, ključne besede naj bodo poudarjene, obrazložitve pa naj bodo dosegljive preko podčrtanih povezav. Upoštevajte pravilo inverzne piramide – prvi odstavek naj vsebuje povzetek celotnega članka, najvažnejše misli pa postavite na začetek vsakega odlomka. Najpomembnejše informacije morajo biti pred očene tako, da jih uporabnik
takoj zazna. Vedno uporabljajte temno pisavo na svetli podlagi.

4.6 Java skripte v povezavah

Povezave, ki se ne obnašajo tako kot pričakujejo uporabniki (npr. da
odstranijo navigacijov internetnem brskalniku ali pa da v novem oknu
naložijo vsebino, ki je uporabnik ni zahteval, ipd.), spodkopavajo uporabnikovo razumevanje delovanja spletnih strani. Povezava mora biti preprosta hypertekstovna referenca, ki zamenja obstoječo stran z novo vsebino. Povezave naj ne bi onesposobile ali predelale funkcije brskalnika.

4.7 (Ne)pogosto zastavljena vprašanja v rubriki FAQ

Vse preveč podjetij objavlja na svojih FAQ (frequently asked questions) straneh odgovore na vprašanja, za katera bi želeli, da bi jih postavili uporabniki sami. Zaradi tega so omenjene rubrike velikokrat brez večje uporabne vrednosti, saj vsebujejo informacije, ki jih uporabniki ne potrebujejo. Objava ne pogosto zastavljenih vprašanj spodkopava zaupanje uporabnikov v celotno vsebino spletnih strani.

4.8 Zbiranje e-poštnih naslovov brez privoljenja

Res je, da omogoča internet učinkovito zbiranje poštnih naslovov in da lahko v nekaj sekundah razpošljemo sporočilo na več tisoč e-naslov, vendar je njihova nesmotrna uporaba lahko zelo škodljiva za podjetje. Nikakor ni priporočljivo pošiljati komercialna sporočila uporabnikom od katerih niste pridobili privoljenja za pošiljanje sporočil na njihov e-naslov. Dovoljenja za dialog ne smete zlorabljati, prenašati ali prodajati drugim osebam! Uporabnikom, ki so vam posredovali e-naslov, morate omogočiti, da se lahko v vsakem trenutku odjavijo od prejemanja vaših sporočil.

4.9 URL daljši od 75 znakov

Predstavljajte si, da je uporabnik več kot navdušen nad vsebino, ki jo je našel na eni izmed vaših podstrani in da bi o tem želel takoj obvestiti svojega znanca za katerega ve, da bi ga informacije na omenjeni strani zelo zanimale. Pri spletnih straneh z zelo dolgimi URL naslovi, ki poleg črk vsebujejo še ogromno različnih znakov in številk, lahko nastopijo težave pri posredovanju naslova drugim uporabnikom. Da si boste lažje predstavljali o čem govorimo, pokličite znanca ter mu preko telefona posredujte naslednji naslov: http://news.spamcop.net/pipermail/spamcop-list/2001-March/006991.html. Dvomimo, da si ga bo uspel zapisati v pravilni obliki. Tudi če se odločite, da boste naslov posredovali preko e-pošte, lahko pride pri neizkušenih uporabnikih do zapletov, saj ne bodo znali odpreti povezave, ki jo bodo nekateri programi za prebiranje e-pošte enostavno prelomili in onemogočili klik na naslov, ki bi bil zapisan v celoti.

4. 10 Napačna uporaba “mailto” povezav

Uporabniki pričakujejo, da jih bo klik na povezavo na spletni strani pripeljal do vsebine, na katero se je povezava nanašala. Vsekakor pa ne pričakujejo, da se jim bo namesto pričakovane vsebine, odprl program za pošiljanje e-pošte preko katerega bodo lahko zahtevali dodatne informacije. Iz povezav, ki povzročajo odpiranje poštnih klientov (mailto povezave), mora biti jasno razvidno, da gre za poštne naslove. Povezava mora imeti obliko jaka@racman.com ali pa mora biti opisana z besedami (npr. pošljite e-pošto direktorju podjetja). Ne nameščajte poštnih povezav v imena; klik na ime Janez Novak mora uporabnika pripeljati do podrobnejših informacij o osebi.

Deset najpogostejših napak pri izdelavi spletnih strani (po Nielsenu):

  1. spletni katalogi so brez cen,
  2. nefleksibilni iskalniki,
  3. horizontalni drsniki,
  4. fiksna velikost črk,
  5. veliki tekstovni bloki,
  6. java skripte v povezavah,
  7. (ne)pogosto
    zastavljena vprašanja v rubriki FAQ,
  8. zbiranje e-poštnih naslovov brez
    privoljenja,
  9. URL daljši od 75 znakov zrt
  10. napačna uporaba “mailto” povezav.

Česa se morajo v podjetjih zavedati, če želijo izkoristiti internet

Spletna stran na internetu je dandanes pravzaprav nuja za vsa
podjetja, zato je toliko bolj pomembno, da se v procesu izdelave spletne strani s kooperativno sodelovanjem med naročnikom iz izdelovalcem upoštevajo smernice in priporočila tako s komercialnega kot s tehničnega vidika.

5. Sklep

Spletna stran na internetu je dandanes pravzaprav nuja za vsa
podjetja. Da bi podjetje izkoristilo, vse prednosti, ki jih ponuja
internet, mora imeti natančno začrtane cilje, ki jih želi doseči in strategije za doseganje teh ciljev. Podjetje mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči in komu so pravzaprav namenjene.

Spletne
strani predstavljajo pomemben del marketinških dejavnosti podjetja, saj
predstavljajo s svojo obliko in vsebinami direkten komunikacijski kanal
med podjetjem in ciljnimi javnostmi. Ker so (pre)pogosto postavljene
zgolj kot prevodi obstoječih tiskanih materialov, obstaja nevarnost
izgube mediju lastnega marketinškega potenciala. Zaradi tega je pri
snovanju spletnih strani potrebno izhajati iz jasnih marketinških
ciljev in namenov, ki se lahko razlikujejo od običajnih izhodišč,
uporabljenih pri klasičnem komunikacijskem spletu.

Za uspešno izvedbo
celotnega projekta je potrebno kooperativno sodelovanje med izvajalcem
in naročnikom. Naročnik mora poskrbeti predvsem za to, da preda
izvajalcu ves potreben material (teksti, slike, dokumenti, avdio-video
material,…) v dogovorjeni obliki in predvidenem roku. Izkušnje iz
prakse kažejo, da je dolžina projektnih rokov največkrat prekoračena prav zaradi nepravočasnega oddajanja materialov s strani naročnika.

Za uspeh spletnega projekta je pomembno tudi to, da ni naročnik preveč samovšečen in
zaverovan v svoje znanje ter da je pripravljen prisluhniti in upoštevati tudi mnenje drugih.
Tista podjetja, ki bodo znala prisluhniti nasvetom internetnim strokovnjakom, bodo imela več
priložnosti
za uspeh. Podjetja bodo morala znati tudi prepoznati svoje slabosti in
nevarnosti, ki lahko ogrozijo uspešnost izvedbe celotnega projekta:
npr. nerazumevanje želja in potreb naročnika, pomanjkanje sodelovanja
med naročnikom in izvajalcem, nepripravljenost na dialog, prepočasna
predaja zahtevanih materialov s strani naročnika, nedefinirane
prioritet pri izvedbi projekta, itd.

Med brskanjem po svetovnem spletu
naletimo na strani ob katerih se kar zgrozimo nad izdelavo in tržnim
pristopom. Kljub temu se dogaja, da podjetja vztrajajo v svoji obliki,
kar pa bi se dalo primerjati s citiranjem gospoda Roberta Roliha iz
članka »Sprememba miselnosti«:

“Ste že kdaj opazovali muho, kako se zaletava v okensko steklo, ker
bi rada prišla iz stanovanja? Odprete ji okno, a še vedno sili v isto
smer in hoče odleteti ven kar skozi steklo. Sploh se ne zaveda, da bi
lahko s spremembo smeri leta brez težav prišla do svojega cilja. Na
koncu se naveličate njenega brenčanja in jo kar pokončate”. [www.uspeh.si]

6. Viri

  1. Buyens, J.: Microsoft Visual Web Developer, Microsoft press, Washington, 2006
  2. Celija, N.D.: Poslovni zajtrk na world wide web, Samozaložba NDC, Ljubljana, 2000
  3. Gralla, P.: Creating web pages : all in one, Sams publishing corp., Indianapolis, 2005
  4. Purg, P.: študijsko gradivo »Produkcija«, Academia, Maribor, 2006
  5. http://www.uspeh.com/clanki_internet_clanek.php?idClanka=sprememba – 17.12.2006
  6. http://www.nasvet.com/doc/dobre_spletne_strani.php – 17.12.2006
  7. http://www.nasvet.com/doc/elementi.php – 17.12.2006
  8. http://www.nasvet.com/doc/eyetracking.php – 17.12.2006
  9. http://www.marketerinabox.com/library/buildsite.htm – 17.12.2006
  10. http://web.bizinfo-bangladesh.com/planing_website_bangladesh.html – 17.12.2006
  11. http://www.nasvet.com/doc/ucinkovitost.php – 17.12.2006
  12. http://www.optimizacija.eu/clanki/kako-narediti-googlu-prijazno-spletno-stran.php – 17.12.2006
  13. http://www.uspeh.com/uim_arhiv_stevilka.php?uimnum=020&uimtxt=20 – 17.12.2006
  14. http://www.nasvet.com/doc/spletni_projekt.php – 17.12.2006
  15. http://www.nasvet.com/doc/napake-nielsen.php – 17.12.2006
  16. http://www.nasvet.com/doc/organizacija_informacij.php – 17.12.2006
  17. http://www.nasvet.com/doc/personalizacija.php – 17.12.2006
  18. http://www.nasvet.com/doc/predstavitev_podjetja.php – 17.12.2006
  19. http://www.webcredible.co.uk/user-friendly-resources/web-usability/plan-usablewebsite.shtml – 17.12.2006
  20. http://www.1stsitefree.com/plan.htm – 17.12.2006
  21. http://www.strategictransitions.com/modelwebsiteplan.htm – 17.12.2006
  22. http://www.marketerinabox.com/library/buildsite.htm – 17.12.2006
  23. http://www.geografixx.com/planning.htm – 17.12.2006
  24. http://eis.bris.ac.uk/~cckhrb/webdev/content.htm – 17.12.2006
  25. http://www.nasvet.com/doc/vsebina_spletne_strani.php – 17.12.2006
  26. http://www.iam.si/PED/INTRANET/gradiva.php?n=28 – 17.12.2006
  27. http://www.uspeh.si – 17.12.2006
  28. http://www.nasvet.com – 17.12.2006
  29. http://www.optimizacija.eu – 17.12.2006
  30. http://www.useit.com – 17.12.2006

Podjetje mora jasno vedeti, kaj želi z spletnimi stranmi doseči in komu so pravzaprav namenjene. Spletne
strani predstavljajo pomemben del marketinških dejavnosti podjetja. Za uspešno izvedbo
celotnega projekta je potrebno kooperativno sodelovanje med izvajalcem
in naročnikom.

SHARE
Next articleTelevizijska produkcija oddaje Lokalne volitve 2006

Aleš Bombek je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.

V prostem času ureja svojo spletno stran www.2cas.net, ki je namenjena planinarjenju, kolesarjenju in fotografiji.