Obdelovanje slik

Digitalna obdelava slike ni produkt nekaj zadnjih let, odkar je
digitalizacija slike prišla tudi med množice. Poznamo jo že od
konca 60-tih let. V grafični industriji je bila digitalna obdelava slik
in diapozitivov vedno namenjena vrhunski obdelavi.

1. Uvod

Digitalna temnica je uporabna  v primeru, ko že pri zajemu posnetka pomislimo na nadaljno obdelavo. Ko vemo, da je zajet posnetek samo polproizvod, dobi domača računalniška oz. digitalna temnica svoj pomen.

V nalogi bom predstavil nekaj sodobnih “fotolaboratorijev” oz. programov za rastersko obdelovanje slik ter predstavil nekaj tehnik, ki so danes popularne. Osredotočil se bom predvsem na program Photoshop saj je kljub svoji ceni ki presega povprečnen amaterski žep najbolj razširjen in zmogljiv program za te namene. Dotaknil sem se tudi problema, ki lahko nastane z dosegljivostjo takšne opreme vsakomur z povprečnim računalniškim sistemom in nekaj volje, ter opisal še nekaj ostalih načinov uporabe programov za rastersko obdelavo.

2. Zgodovina temnice

Izraz digitalna temnica se uporablja za programe, ki so se razvijali vzporedno z pohodom digitalne fotografije. Omogočajo nam procese, ki so bili možni že v tradicionalnih temnicah kot so povečevanje , izrez ali sprememba barv ter vsebujejo še ogromno drugih opcij, katere v časih analogne fotografije niso bile izvedljive.Za pripravo analogne temnice, je bilo treba poskrbeti za prave kemikalje ter osvetljavo medtem ko digitalno temnico sestavljata računalnik in ustrezna programska oprema.

V digitalni temnici  je vsa tehnična in kemijska tehnologija spravljena na računalniškem disku v obliki zaprtega programa in za plastičnim ohišjemt, ki nam lahko izpiše fotografijo. Tako kot pri izpisu (tiskalniki, fotolaboratoriji) nam tudi med programi nudijo več različnih tehničnih in kakovostnih možnosti, s katerimi lahko obdelujemo naše digitalne datoteke. Poznamo programe za domačo, hobi uporabo in profesionalne programe, kateri nam nudijo vrhunske možnosti tako po številu kot kakovosti predelave datoteke.

Najboljši in najbolj razširjen program za te namene je PhotoShop. Za
zadnjo verzijo Photoshopa odštejemo približno toliko denarja, kot je v
klasični temnici stal povprečen povečevalnik z barvno glavo ali malo
boljši analizator svetlobe. S primerjavo hitro spoznamo, da je
profesionalna digitalna temnica lahko mnogo cenejša od povprečne
temnice za barvno fotografijo, ki so si jo opremljali v domačih
prostorih                                
Slika 1: Fox Talbot (izumitelj slike na papirju)

Slika 1: Fox Talbot (izumitelj slike na papirju) in njegov “Photoshop” oz. fotolaboratorij v angliji pred več kot 160 leti.

 

Torej digitalna obdelava slike ni produkt nekaj zadnjih let odkar je digitalizacija slike prišla tudi med množice. Ampak jo poznamo že od konca 60-tih let. V grafični industriji je bila digitalna obdelava slik in diapozitivov vedno namenjena vrhunski obdelavi. Že leta 1982 je podjetje Scitex predstavilo delovne postaje z programom za obdelavo skeniranih datotek.

Slika 2: Photoshop
  Slika 2: Photoshop, trenutno najbolj razširjen “fotolaboratorij”

3. Osnove obdelovanja slik

3. 1 Rasterska grafika

Rasterska grafika je shranjena v računalniku v obliki pikslov. Ti piksli vsebujejo barvo slike ter informacije o njeni svetlosti. Programi za obdelovanje slik lahko spremenijo piksle, da izboljšajo ali kako drugače spremenijo sliko. Piksle lahko spreminjajo v skupini ali pa posamezno. Če bi hoteli rastersko sliko raztegniti oz. povečati preko njene privzete velikosti, bi zaradi izgube informacij, slika postajala vedno bolj, po domače, kockasta oz. nejasna.

Slika 3: slika na privzeti ločljivosti              Slika 4: enaka slika povečana oz. raztegnjena
Slika 3: slika na privzeti ločljivosti             Slika 4: enaka slika povečana oz. raztegnjena

3. 2 Vektorska grafika

Obstajajo pa orodja za delo z vektorsko grafiko, kot je naprimer Adobe Illustrator, Inkscape, CorelDraw ali Flash. Vektorske grafike so shranjene kot opis linij, bezierjevih krivulj ali kot tekst. Kar pomeni da jih lahko poljubno preoblikujemo, povečamo, pomanjšamo brez da bi se podatki izgubili in bi dobili načeto sliko.Veliko lažje je rasterizirati vektorsko grafiko, kot pa vektorizirati rastersko grafiko. Kako vektorizirat rastrsko grafiko, je predmet veliko raziskav na tem področju. Ljudje radi uporabljajo vektorsko grafiko ker je zelo enostavna za manipulirat oz spreminjat.. Lahko jo rasteriziramo pri katerikoli ločljivosti.

Slika 5:  krivulja ustvarjena v programu za obdelavo vektorske grafike

Slika 6: izrez maksimalno povečane krivulje
Slika 5: izrez maksimalno povečane krivulje Slika 6: krivulja ustvarjena v programu za obdelavo vektorske grafike 

Programi za obdelovanje slik, lahko spremenijo piksle, da izboljšajo ali
kako drugače spremenijo sliko. Piksle lahko spreminjajo v skupini ali
pa posamezno.


Photoshop

Prvi PhotoShop, PhotoShop 1.0 je za macintosha izšel februarja 1990.
Windowsi so PhotoShop dobili šele konec leta 1992, verzijo 2.5. Je nepogrešljivo orodje tako fotografom, kot oblikovalcem, ter tudi
ilustratorjem. Uporablja pa se tudi v druge namene recimo pri
oblikovanju video iger kot orodje za izdelovanje in nanašanje tekstur.

4. Najbolj uporabljeni programi za obdelavo fotografij

  • Paint Shop Pro (psp)
  • The Gimp
  • Photoshop (elements)

Paint Shop Pro (psp)

Paint Shop pro je program za obdelavo bitnih slik in  vektorske grafike za računalnike na katerih teče operacijski sistem windows.  Podpira tako rastersko kot vektorsko grafiko, čeprav je osredotočen bolj na rastersko, za razliko od Photoshopa, ki podpira le uvoženo vektorsko grafiko iz drugega Adobovega programa, Illustratorja. PSP Je dober program, katerega odlika je manjša požrešnost od konkurenčnega Photoshopa ter predvsem veliko nižja cena. Trudi se biti uporabniku prijazen in mu na nekaterih področjih dobro uspeva, vendar ima po drugi strani precej neroden vmesnik.

The Gimp

Gimp je program za obdelavo rasterske grafike z, tako kot PSP, nekaj podpore vektorski grafiki.
Večinoma se ga uporablja pri izdelovanju logotipov, povečevanju in izrezih fotografij, spreminjanju barv, kombiniranju večih slik, odstranjevanju nezaželenih lastnosti. Lahko ga tudi uporabimo za izdelovanje osnovnih animiranih GIFov.  Pogosto se uporablja kot zastojnsko nadomestilo Photoshopa.

Photoshop + Photoshop elements

Gigant Adobe systems je na Forbesovi lestvici  največjih programskih hiš šele na petnajstem mestu, toda po razširjenosti med navadnimi uporabniki je najbrž precej višje. Ne posedujejo toliko različnih programov kot nekatera konkurenca ampak znamka Photoshop je pač sinonim za delo z digitalno fotografijo. Izraz fotošopanje je ponarodel nekako tako kot guglanje..
Ko so ga izdelali v samem začetku devetdesetih je večina fotografov vstrajala pri analogni fotografij in njeni obdelavi v temnicah. Uporabljal se je bolj za obdelovanje slik objavljenih v kakšnem časopisu ali pa malo kasneje za objavo na spletu. Šele s pohodom digitalne fotografije, ki se je začela v drugi polovici devetdesetih je photoshop prišel v širšo uporabo. Je absolutni standard pri obdelavi rasterske grafike in fotografije zato sem bom v seminarski nalogi osredotočil nanj.

Je povezan z ostalo programsko opremo od Adoba. Datoteke v Photoshopovem formatu .PSD, lahko izvozimo v ali iz programa ImageReady, Adobe Illustrator, Adobe Premiere Pro, After Effects in Adobe Encore DVD.

5. Photoshop

5. 1  (Pra)zgodovina Photoshopa

Thomas Knoll se je leta pripravljal na doktorat iz računalniške grafike. Za diplomsko nalogo je izbral videz digitaliziranih fotografij na računalniku. Ker ni bil zadovoljen z prikazom sivin na svojem macintoshovem monokromatskem zaslonu, je začel programirat algoritme za simuliranje sivih tonov. Njegovo delo je začelo zanimat tudi brata Johna, izkušenega v delu z grafičnimi postajami. V nekaj mesecih sta skupek rutin razširila v samostojno orodje za bitne slike imenovano Display, kasneje ImagePro. Ko sta zaslutila komercialno vrednost izdelka, se je leta 1988 John podal iskat investitorje. Med tem se je program že preimenoval v Photoshop. Okoli dvesto izvodov programa verzije 0.87 je bilo priloženih skenerjem proizvajalca BarneyScan in to je bil tudi prvi tržni uspeh. Ko je disketa z programom prišla do odgovornih pri Adobu, se se ti kljub dogovarjanju z drugo firmo hitro odločili za PhotoShop. Premetena Knollova kode nista prodala, marveč sta jo dala v najem in pri tem veliko pokasirala. Prvi PhotoShop, PhotoShop 1.0 je za macintosha izšel februarja 1990.
Windowsi so PhotoShop dobili šele konec leta 1992, verzijo 2.5.

5. 1. 1  Začetne verzije

Slika 7 : Photoshop 1.0

1.0 Prvi izvod  je bil vsekakor uspeh, kljub nekaterih hroščem.
Adobova ključna poslovna odločitev  je bila, da predstavi PhotoShop kot
relativno enostavno orodje  za vsakogar, za razliko od večine ostale
grafične programske opreme tistega časa, ki je bila namenjena
specijalistom.
Z Photoshopom boš na domačem računalniku lahko
dosegel stvari, za katere bi pred tem rabil ogromno drage opreme. Vsaj
takšne so bile obljube.

Čeprav so bile začetne verzije programa precej revnejše od
današnjih, je že tedaj bilo na  voljo precej znanih filtrov… meglenje,
odstranjevanje šuma, ostrenje…

Slika 7 : Photoshop 1.0  

2.0 – Z drugo verzijo so začeli širit nabor orodij. Dodane so bile
Bezierjeve krivulje, pen tool, vnos in rasterizacija datotek iz
Illustratorja ter zelo pomembno podporo barvam CMYK. Tako je Photoshop
prvič postal zanimiv za ljudi , ki se ukvarjajo s  tiskom.

2.5 – Do te verzije je Photoshop bil narejen le za Macintoshe. Od  tukaj dalje tudi za Okna.

3.0
– Od tretje verzije se je pričakovalo veliko, zato si je morala ekipa
zmisliti nekaj pomembnega. Predstavili so layerje oz. plasti. Od takrat
do danes so layerji najpomembnejša pridobitev Photoshopa in stvar, ki
je končno prepričala mnogo ljudi.

5. 1. 2 Kasnejše verzije

Sicer se nič ni približalo revolucionanosti layerjev ampak je kljub temu prišlo do mnogih sprememb in izboljšav ter pri verziji 5.5 so dodali še program ImageReady, ki je Photoshopu dodal spletno usmerjena orodja in funkcije.

5. 2 Format

  • PSD format

Photoshopov lasten format, ki shrani vse potrebne opcije za nadaljno obdelavo za razliko od naprimer formata .jpg ki ne podpira ne layerjev in ne transparentnosti.
Zaradi popularnosti Photoshopa je  format .PSD širše uporabljan in v nekaterih primerih podpiran tudi od konkurence.

  • PSB format

 (Photoshop Big) format je novejša verzija .PSDja zasnovana za datoteke večje od        
 dveh gyga bytov

6. Uporaba Photoshopa

Photoshop se uporablja za veliko različnih stvari. Je nepogrešljivo orodje tako fotografom, kot oblikovalcem, ter tudi ilustratorjem. Uporablja pa se tudi v druge namene recimo pri oblikovanju video iger kot orodje za izdelovanje in nanašanje tekstur.

6. 1  Uporaba v fotografiji

6. 1. 1  Splošne izboljšave, retuše

Fotografi Photoshop uporabljajo za veliko različnih namenov.  Za povprečnega fotografa, ki bi svojo fotografijo rad le izboljšal.. izostril,izrezal ali kaj podobnega so na voljo mnoga orodja, nekaterih je celo več za vbistvu enako stvar le da se nekatera zadeve lotijo bolj podrobno in specifično, nekatera pa so bolj splošna in samoumevna za uporabo. Če se nekomu ne ljubi ukvarjat z različnimi orodji za polepšavo slik lahko vedno uporabi avtomatske korekture, ki v večini primerov prav dobro opravijo nalogo. Če vemo, da slika ne bo šla v objavo, resnično ni meje pri manipulaciji slike, če pa hočemo sliko objavit pa moramo poznati ne najbolj jasno začrtana pravila kaj se sme in kaj ne.

Lažja dostopnost do teh tehnik posledično pomeni več retuširanih fotografij. Ali lahko rečemo, da ima retuširana fotografija večjo sporočilnost? Ali je dodatek kontrasta ali osvetlitve že retuša? Da bi lahko odgovorili na to vprašanje moramo najprej definirati, kdaj neko fotografijo označimo kot retušo.

Kdaj je fotografija retuširana?

Ob tem vprašanju se krešejo mnenja Večino časa je tako ali tako pomembna estetska komponenta.. Če kak detajl moti in ga avtor izbriše, ali s tem fotografijo izboljša?

Nekih splošno priznanih in potrjenih pravil o tem kaj je retuša in kaj ne, še ni postavljenih.. Recimo da smo nekomu dali svojo fotografijo. Pove nam, da jo bo popravil in objavil v časopisu.Za kakšne popravke mu lahko damo dovoljenje, brez strahu da se bo v časopisu znašla slika, ki ne prikazuje ravno realnih okoliščin v katerih je bila fotografija posneta?
Lahko približno opišemo pravila pred katerimi bi lahko bili brez strahu, da bo sporočilna komponenta naše fotografije okrnjena.

Dovoljeno:

Izrez (crop), Ostrenje, Korekcija osvetlitve (samo v taki meri, da se detajli s slike ohranijo), korekcija barv (samo če se ne spremenijo resnične barve), pretvorba v črno belo (če je neselektivna in celotna), odprava tehničnih napak (prah in praske, digitalni šum.)

Ni dovoljeno:

Dvojna ekspozicija, združevanje fotografij ali dodajanje detaljov z drugih fotografij, risanje na fotografiji, mehčanje (blurr), odprava ali dodajanje nezaželjenih a realnih detajlov, barvanje črno belih fotografij, uporaba kreativnih filtrov.

Meje med digitalno sliko in fotografijo dejansko ni tako lahko postaviti. Potrebno je vedeti, da so se tudi na negativih  delale določene korekcije tako med razvijanjem, kot po njem

6. 1. 2 High dynamic range (HDR)

Slika 8: HDR slika združen iz treh različnih osvetlitvah

Photoshop se uporablja tudi, pri montaži HDR fotografij. HDR tehnika
fotografiranja nam omogoča, da se na sliki vidijo tudi podrobnosti, ki
so drugače preveč zasenčene ali pa preosvetljene. Najpomembneje je, da
slika ni dinamična, saj bi to kasneje pomenilo nejasno sliko. Ko
fotografiramo naredimo več slik… nekatere na optimalne nastavitve,
nekatere preosvetlimo in nekatere nadosvetlimo. Da ta tehnika pride do
izraza moramo seveda uporabiti program, ki nam omogoča da te slike
sestavimo skupaj. Morali bi dobiti sliko, na kateri so dobro vidni tako
deli, ki so normalno  v temi in deli, ki so normalno preosvetljeni.

Najbolj razširjen program za montažo HDR slik je Photoshop, čeprav ni
edini saj so tukaj še nekateri zmogljivi programi kot sta photomatix
ter artizenhdr. Po teh programih
ponavadi posežemo če bi radi nardili še bolj izrazite HDR slike, ki mnogokrat zgledajo že nerealistične

 

Slika 8: HDR slika združen iz treh različnih osvetlitvah  

Slika 9: HDR fotografija bolj pravljičnega izgleda.

Slika 9: HDR fotografija bolj pravljičnega izgleda.

6. 1. 3 Panoramske fotografije

Photoshop se uporablja tudi za ustvarjanje panoram. Prave panoramske
slike bi naj zajele vidno polje vsaj enako ali pa večje od človeškega
očes medtem ko bi vsebovala podrobnosti o celotni sliko. Najpogostejši
način za ustvarjenje panoramske slike, je združenje večih običajnih
slik slikanih ponavadi v vodoravnem zaporedju  z kakšnim namenskim
programom ali pa z v našem primeru z Photoshopom v eno sliko z večjim
vidnim poljem.

Panoramske fotografije  je mogoče delat tudi brez združevanja običajnih
fotografij ampak z širokotno lečo ali fisheyem. Lahko pa tudi združimo
več fotografij narjenih z fisheyem in dobimo toliko bol obsežno sliko…
tudi  z 360 stopinjskim vidnim poljem.  360 stopinjske panorame so
popularne tudi zato, ker lahko z določenimi programi sliko projeciraš
na način da nastane iluzija, kot da si res v prostoru.

Slika 10:  panoramska HDR slika lenta ob dravi

6. 2  Illustratorji, oblikovalci

Ilustratorji in oblikovalci oz. designerji poleg Photoshopa in ostalih programov za rastersko obdelavo precej uporabljajo tudi vektorske programe. Še posebej oblikovalci kakšnih logotipov , letakov(flyerjev) in internetnih strani. Saj se v tem primeru ne rabijo že med delom odločit kakšne velikosti naj bojo objekti, ampak jih sproti prilagajajo.

6. 2. 1   “Matte painting”

Digitalni “matte painting” se povečini uporablja v filmih. Digitalni
umetnik naprimer z pomočjo photoshopa preko ponavadi že obstoječe
fotografije ,naprimer gore ali hiše, nariše , v večini primerov,
fotorealistično sliko z določenimi spremembami, ki so potrebne za na
film. Cilj “matte painting-a” je ustvariti realistićne vizualne učinke
, za katere se občinstvo ne zaveda da so učinki, ampak zgledajo kot del
integrirane režiserjeve vizije.

Matte painting je obstaja že vse odkar poznamo film, vendar so
včasih tehnike bile čisto drugačne od današnjih digitalnih, ko imamo na
voljo močna orodja kot so Photoshop in podobni. Včasih so  “matte”
sliko začeli risat iz nič , danes se večina slik začne z nekim
obstoječim ozadjem, čemur sledi barvanje posmeznih plasti oz. layerjev.

Če ne posedujete risalne plošče zna bit “matte painting” precej težje izvedljiv, ne pa nemogocč.
Kljub temu da lahko “mate” sliko naredimo v photoshopu s pomočjo
obstoječih fotografij, ne pomeni da je delo lahko in za vsakogar saj je
vsekakor potrebno nekaj risarskega talenta in spretnosti.

Slika 11: Primerjava originalne neobdelane fotografije in kasnejšega “matte painting-a

Slika 11: Primerjava originalne neobdelane fotografije in kasnejšega “matte painting-a

 

   

6. 2. 2  Oblikovalci (design)

Dizajnerji uporabljajo tako vektorske programe kot tudi Photoshop in ostale sorodne programe.Odvisno od potreb. Oblikovalci spletnih strani vedno več uporabljajo samo vektorske programe (Flash,Illustrator). Nekatere strani so v celoti oblikovane v , naprimer, Flashu. Zdaj, ko je Adobe prevzel Macromedio… prvotne avtorje Flasha, je kombiniranje med tema dvema programoma še lažje. Večino rasterskih elementov,  je sestavljenih, oblikovanih, spremenjenih v Photoshopu medtem ko se za kakšne dinamnične predstavitve ali pa spletne strani uporablja Flash. Tako vidimo, da je za gladko oblikovanje spletnih strani potrebna cela paleta programov.  Podobno je tudi pri letakih, vizitkah itd. Če recimo želimo preprosto lično vizitko jo raje naredimo v kakšnem vektorskem programu. Na drugi strani, če želimo ustvarit barvit letak za kakšno zabavo, z slikami množic,pleaslk ali DJ-ev bomo večinoma ustvarjali v rasterskih programih.

7. Sklep

Sistem fotografijranja že vse od svojega začetka v zgodnjem 19 stoletju deluje po približno enakem osnovnem principu, le da se je do danes močno perfekcioniral.
Podobno je bilo tudi z fotolaboratoriji in retuširanjem fotografij, ki se je začelo razvijat v začetku  20 stoletja, vse do pohoda digitalne fotografije, ki je s seboj prinesla programsko opremo za obdelovanje fotografij in grafike ter revulocionirala način naknadnega obdelovanja fotografij. Spreminjanje fotografij po lastni volji ter ukvarjanje z grafiko, zavoljo naprednih programov, še nikoli ni bilo lažje. Mislim pa, da je kljub problemu, da lahko vsak z računalnikom iz naslonjača profesionalno popravlja in retušira fotografije, še vedno najbolj pomembna estetska vrednost fotografije in tako bo najbrž tudi ostalo. 

8. Viri

Za članek iz revije:

LordFebo: Fotodelavnica X. Joker, št. 167, 2007, str. 68 – 71

Za objavo na spletu:

 

Uporaba Photoshopa v fotografiji:

  • Splošne izboljšave, retuše
  • High dynamic range (HDR)
  • Panoramske fotografije
SHARE
Previous articleTest avtomobila
Next articleAvdio montaža in izdelava avdio slikovne predstavitve

Jure Gruden je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.