Inženiring storitve pri načrtovanju in gradnji cest

V podjetju DDC opravljajo svetovanje in inženirske storitve pri
ohranjanju in razvoju omrežja glavnih in regionalnih cest. Dejavnosti
zajemajo tako strokovne storitve pri obnovah, rekonstrukcijah,
modernizacijah, novogradnjah, sanacijah in vzdrževalnih delih na
glavnih in regionalnih cestah, kot tudi na področju prometne varnosti.

1 Uvod

DDC svetovanje inženiring d.o.o. je družba, ki svojo strategije, vizije in vrednote gradi na temeljih znanja, bogatih izkušenj, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih. Je največja svetovalna in inženiring organizacija v Sloveniji, ki celotni prihodek ustvarja s pridobivanjem poslov na domačem in tujih za javne in zasebne naročnike.

Z multidisciplinarnim pristopom izvajajo celovit spekter svetovalnih in inženiring storitev od ideje in načrtovanja do gradnje, vzdrževanja, upravljanja in gospodarjenja z infrastrukturnimi objekti na vseh področjih delovanja.

Družba DDC svetovanje inženiring d.o.o. je ena najpomembnejših in najmočnejših izvajalcev revizij in recenzij projektne dokumentacije v Sloveniji. V letu 2007 so izvedli številne revizije in recenzije za avtocestni program, za program glavnih in regionalnih cest ter za razne druge pomembne industrijske in letališke objekte, objekte električnega omrežja in stavbe.

V nadaljevanju seminarske naloge bom podrobneje opisala Družbo DDC svetovanje inženiring d.o.o. in predstavila potek in območje delovanja Projekta 1, ki ima sedež  v Dragučovi, kjer sem tudi opravljala svojo Praktično izobraževanje I.

2 DDC svetovanje inženiring d.o.o

Družba DDC svetovanje inženiring d.o.o. se ukvarja z celovitim spektrom svetovalne in inženiring storitve pri načrtovanju in gradnji avtocest in hitrih cest v okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Zraven strokovnih storitev pri organiziranju in nadziranju gradnje zajemajo tudi strokovne storitve pri obnovah in rekonstrukcijah avtocest in objektov, delih rednega vzdrževanja na avtocestah ter upravljanju avtocest.

V podjetju DDC opravljajo svetovanje in inženirske storitve pri ohranjanju in razvoju omrežja glavnih in regionalnih cest. Dejavnosti zajemajo tako strokovne storitve pri obnovah, rekonstrukcijah, modernizacijah, novogradnjah, sanacijah in vzdrževalnih delih na glavnih in regionalnih cestah, kot tudi na področju prometne varnosti.

2.1 Razvoj cestnega inženiringa v Sloveniji

  •  1969-1972

Ustanovljena je bila »investicijska grupa za gradnjo avtocest« pri tedanjem Cestnem skladu SRS, ki pomeni prvo organizacijsko obliko, iz katere se je razvila današnja DDC. Skupina tehnikov, inženirjev, ekonomistov in pravnikov je skupaj GULIN    Stran 5    3.7.2008s strokovnimi delavci drugih sektorjev v tedanjem Cestnem skladu SRS ter ob sodelovanju projektantov v projektivnih podjetjih pri nas in v tujini, izvedla vse priprave za gradnjo naših prvih avtocest ter jih tudi strokovno vodila in nadzirala.

  •  1972 – 1983

Sektor za novogradnje Cestnega sklada SRS je bil 1. januarja 1972 vključen v novoustanovljeno Republiško skupnost za ceste. Gradnja avtocest je z novo organizacijo postala še intenzivnejša, hkrati pa so bila pridobljena tudi ugodna posojila za gradnjo avtocestne infrastrukture Mednarodne banke za obnovo in razvoj, Evropske investicijske banke in drugih mednarodnih finančnih institucij. Sektor si je tako pridobil mednarodni ugled, večalo pa se je tudi število zaposlenih.

  •  1983 – 1987

Inženiring za nizke gradnje, ki je deloval v okviru SOZD Združena cestna podjetja, je kot t.i. »delovna organizacija posebnega družbenega pomena« nastal na osnovi nove zakonodaje. Leta 1982 sprejeti zakon o cestah namreč ni več dovoljeval združevanja vzdrževalne dejavnosti in novogradenj, zato je bila konec septembra 1983 Republiška skupnost za ceste ukinjena. Podjetje je postalo samostojna pravna oseba z vsemi pravicami in dolžnostmi samostojne delovne organizacije. Inženiring za nizke gradnje je izvajal nadzor nad gradnjo avtocest in novogradnjami osnovne cestne mreže po naročilu in na račun Skupnosti za ceste. Za to obdobje je značilna tesna povezanost vseh strokovnih delavcev in služb v okviru SOZD Združena cestna podjetja in Skupnosti za ceste, ki je imela tedaj samostojne vire sredstev za gradnjo celotne cestne infrastrukture v Republiki Sloveniji.

  •  1987 – 1994

Cestni inženiring, p.o. je kot družbeno podjetje ustanovila Skupnost za ceste maja leta 1987. Poleg delavcev ukinjenega Inženiringa nizkih gradenj so bili novemu podjetju priključeni tudi delavci skupnih služb SOZD Združena cestna podjetja, ki so sodelovali pri pripravi tehnične dokumentacije in predhodnih del. S sklenitvijo sporazuma med Skupnostjo za ceste Slovenije, 27. julija 1989, je bilo podjetje Cestni inženiring pooblaščeno za opravljanje investitorskih del v zvezi z gradnjo in rekonstrukcijami cest in cestnih objektov. Investitorica gradenj in rekonstrukcij republiških cest je 1. januarja 1990 postala Republika Slovenija, upravljanje pa je prešlo na Republiško upravo za ceste. Slednja je 25. aprila 1990 sklenila pogodbo s Cestnim inženiringom, s katero je za določeno obdobje oddala izvajanje določenih strokovnih dejavnosti.

  •  1994 – 2002

Družba za državne ceste, d.o.o. je pod tem imenom začela delovati 1. julija 1994 kot pravna naslednica družbenega podjetja Cestni inženiring, ki ga je Vlada Republike Slovenije            1. februarja istega leta z Aktom o preoblikovanju preoblikovala v družbo z omejeno odgovornostjo. Družba je izvajala najzahtevnejše celovite inženirske projekte na področju prometnih infrastrukturnih objektov.

  •  2002 –

Skupščina družbe, Vlada RS, je decembra 2002 sprejela nov statut, s čimer se je Družba za državne ceste, d.o.o. preimenovala v DDC svetovanje inženiring, Družba za svetovanje in inženiring, d.o.o. Hkrati z novim imenom družbe uvajamo tudi novo celostno grafično podobo, ki predstavlja enega od pomembnih korakov k večji prepoznavnosti in boljšemu izražanju pomena naše družbe v javnosti. DDC, svetovanje inženiring za svoje naročnike izvaja celovit spekter svetovalnih in inženiring storitev pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju, upravljanju in gospodarjenju z infrastrukturnimi objekti.

Vir: http://www.ddc.si

2. 2 Organizacijska shema podjetja

 Slika 1: Organizacijska shema družbe

Slika 1: Organizacijska shema družbe

Vir: http://www.ddc.si

Dejavnosti

  • Celovite svetovalne in inženiring storitve od ideje do uresničevanja

Omogoča organiziranje in vodenje celotne investicije – od priprave, projektiranja, gradnje, do vzdrževanja in upravljanja vseh vrst infrastrukturnih objektov.

Svetovanje in inženiring storitve izvajajo za najzahtevnejše projekte nizkih gradenj na področju cestno prometne infrastrukture, mejnih prehodov, železnice, komunalne in vodne infrastrukture kot tudi visokih gradenj.

Priprava investicijskih objektov:

– izdelava, vodenje in koordinacija izdelave celovite prostorske dokumentacije, investicijske  dokumentacije, projektne dokumentacije,
– premoženjsko pravne zadeve, odkupi zemljišč in nepremičnin, pravno svetovanje in   zastopanje naročnikov,
– vodenje postopkov oddaje del izvajalcem in priprave pogodbe.

Gradnja:
– vodenje in organiziranje nadzora nad izvajanjem del,
– zagotavljanje kakovosti vgrajenih materialov in izvedenih del,
– predaja objekta v uporabo,
– spremljanje stanja investicijskega objekta v garancijski dobi.

Vzdrževanje in upravljanje:

– monitoring – izvajanje meritev in opazovanj, določanje potrebnih ukrepov,
– organiziranje nadzora nad vzdrževanjem,
– priprava strokovnih podlag za upravljanje z objekti.

  • Specializirane svetovalne in raziskovalne storitve

V DDC svetovanje inženiring d.o.o. izdelujejo, vodijo in koordinirajo izdelavo:

– celovite investicijske dokumentacije,
– študij upravičenosti in ekonomskih presoj,
– vrednotenja investicij z ocenami opravičenosti,
– raziskovalnih nalog in študij,
– strokovnih poročil,
– projektov in projektnih rešitev

2. 4 Področja delovanja

Investicije organizirajo in vodijo od priprave, projektiranja, gradnje, do vzdrževanja in upravljanja.

Področja njihovega delovanja:

  • ceste: avtoceste, druge državne ceste, lokalne ceste,
  • mejni prehodi,
  • vodna infrastruktura,
  • komunalna infrastruktura,
  • železnice,
  • energetika,
  • visoke gradnje.

Viri: http://www.ddc.si
DDC svetovanje inženiring d.o.o., Reference 2007.

 

Dejavnosti:

– Celovite svetovalne in inženiring storitve od ideje do uresničevanja:

  • Priprava investicijskih objektov
  • Gradnja
  • Vzdrževanje in upravljanje

– Specializirane svetovalne in raziskovalne storitve:

  • celovite investicijske dokumentacije,
  • študij upravičenosti in ekonomskih presoj,
  • vrednotenja investicij z ocenami opravičenosti,
  • raziskovalnih nalog in študij,
  • strokovnih poročil,
  • projektov in projektnih rešite

Področja delovanja Projekta I

Področja delovanja so bila AC odsek Zrkovska-Pesnica in AC odsek Maribor – Lenart I. etapa z razcepom Dragučova in II. etapa od km 0+000, AC odsek Maribor – Lenart III. etapa in AC Lenart – Sp. Senarska I. etapa ter AC Lenart – Sp. Senarska II. etapa.

 

3 Projekt 1 – Nadzorstvo Dragučova

3. 1 Področja delovanja 

3. 1. 1 AC odsek Zrkovska-Pesnica od km 13+500 do km 16+300 in AC odsek  Maribor – Lenart I. etapa z razcepom Dragučova in II. etapa od km 0+000 do km 5+000

  • Opis in niveleta trase: Zrkovska-Pesnica od km 13+500 do km 16+300  

Trasa AC Zrkovska – Pesnica je bila nivelirana tako, da je njena izvedba zahtevala temeljiti vkop po celotnem delu trase. V km 13+520 in 13+640 se je del vkopa izvedel že ob gradnji deviacije 10-3,1-11, katere vkopna brežina sega v cestno telo avtoceste. Za vkopom v km 13+737 sledi viadukt Vodole V, dolžine 321 m, ki prečka Vodolsko dolino. Med km 13+760 in 13+880 je bilo potrebno del pobočja nad traso izkopati, zaradi gradnje viadukta. V km 14+058 preide trasa v najgloblji vkop na celotni trasi. Brežine globokega vkopa so varovane  z opornimi zidovi OZ-05, OZ-06 in OZ-07. Vsi zidovi so tipa AB slopi, grajeni od zgoraj navzdol.

Na tem območju normalnemu profilu AC je obojestransko dodan zaviralni (izključevalna) in pospeševalni (vključevalna) pasova zaradi priključitve ramp razcepa Dragučova. V km 14+824 preide trasa v viadukt Dragučova, dolžine 361 m. Po prehodu z viadukta se trasa nadaljuje po nasipu do km 15+650. tudi na tem delu se AC priključijo rampe razcepa s pospeševalnim in zaviralnim pasom na obeh straneh. Med km 15+400 in km 15+600 je desna nasipna brežina varovana z bočnim nasipom, med km 15+500 in 15+620 pa na isti način leva.

V km 15+630 preide trasa v mešani profil, leva brežina je vkopana, desna pa je nasipana. Takšen profil je do konca pododseka do km 16+300. V km 15+760 prečka AC nadvoz Pekel, v km 16+250 pa železniška proga Maribor-Šentilj z nadvozom

  • Prečni prerez avtoceste

 

vozni pas
prehitevalni pas
robni pas
odstavni pas
bankine
ločilni pas

 2 x 3,75
2 x 3,75
2 x 0,50
2 x 2,50
2 x 1,00
2 x 1,60

7,50 m
7,50 m
1,00 m
5,00 m
2,00 m
3,20 m
 
 Skupaj    26,20m
  • Priključne rampe razcepa Dragučova – dvopasovne

 

vozni pas
robni pas
bankine
2 x 3,50
2 x 0,35
2 x 1,50
7,00 m
0,70 m
3,00 m
 Skupaj    10,70m
  • Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij

Tip A – vozni pas AC:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 20,0 cm cementna stabilizacija CS 32,
– 15,0 tamponski drobljenec TD 32.

Tip B – prehitevalni pas, pospeševalni, zaviralni pasovi in priključni kraki:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 35,0 tamponski drobljenec TD 32.

Tip C – odstavni pas:
– 4,0 cm bitumenski beton BB 11 (vezivo BIT 90),
– 8,0 cm BD 22 (vezivo BIT 60),
– 44,0 cm tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

Priključne rampe- razcep Dragučova in prehitevalni pas
– 3,0 cm bitumenski beton DBM 8s,
– 8,0 cm BD 32 s,
– 18,0 cm tamponski drobljenec TD 32,
– 25,0 cm cementna stabilizacija CS 32.

  • Trasirni elementi

– Računska hitrost:  Vr= 130km/h na avtocesti
– Na priključnih rampah Vr= 40-50 km/h
– Na deviacijah lokalnih cest in poljskih poteh je Vr= 40km/h

  • Objekti

Objekti, ki se pojavijo na AC Zrkovska-Pesnica od km 13+500 do km 16+300:
– oporni zidovi,
– kamnita zložba,
– nadvozi,
– viadukt.

Slika 2: Viadukt rondo v Pesnici

Slika 2: Viadukt rondo v Pesnici

 Slika 3: OZ-05, OZ-06 in OZ-07

Slika 3: OZ-05, OZ-06 in OZ-07

  • Opis in niveleta trase: Maribor – Lenart I. etapa z razcepom Dragučova in II. Etapa od km 0+000 do km 5+000

Trasa AC Maribor – Lenart je bila niveletno zasnovana tako, da njena izvedba ni zahtevala nobenih vkopov. Grajena je v višini od 2-4 m, v območju nadvoza pa so ti visoki 7,5 m. Predvidene nasipe do višine 2,5 m gradili s kamnitim materialom za višje nasipe pa se je uporabila izkopna zemljina iz sosednih odsekov.

  • Prečni prerez avtoceste
 vozni pas
prehitevalni pas
robni pas
odstavni pas
bankine
ločilni pas
2 x 3,50
2 x 3,50
2 x 0,30
2 x 2,50
2 x 1,00
2 x 1,50
7,00 m
7,00 m
0,60 m
5,00 m
2,00 m
3,00 m
 Skupaj    24,60m
  • Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij

Tip A – vozni pas AC:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 20,0 cm cementna stabilizacija CS 32,
– 15,0 tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

Tip B – prehitevalni pas, pospeševalni, zaviralni pasovi in priključni kraki:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 35,0 tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

Tip C – odstavni pas:
– 4,0 cm bitumenski beton BB 11 (vezivo BIT 90),
– 8,0 cm BD 22 (vezivo BIT 60),
– 44,0 cm tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

  • Trasirni elementi

–  Računska hitrost:  Vr= 130km/h na avtocesti, Vr = 80-100 km/h na krakih razcepa
–  Najmanjši uporabljeni horizontalni radij R = 900
–  Minimalni prečni sklon na vseh voziščnih je min 2,5 m

  •  Objekti

Objekti, ki se pojavijo na AC Maribor – Lenart I. etapa z razcepom Dragučova in II. Etapa od km 0+000 do km 5+000:

– dva viadukta,
– 16 prepustov,
– sedem mostov,
– dva nadvoza,
– dva podvoza in podhod.

Vir: PGD dokumentacija: AC Zrkovska-Pesnica in AC Maribor-Lenart I. in II. Etapa, Splošni in tekstualni del

Slika 4: Razcep Dragučova

Slika 4: Razcep Dragučova

Slika 5: Trasa

Slika 5: Trasa

3. 1. 2 AC odsek Maribor – Lenart III. etapa od km 5+000 do km 7+800 in AC     Opis in niveleta trase

AC odsek Maribor – Lenart od km 5+000 do km 7+800 in AC Lenart – Sp. Senarska od km 7+800 do km 10+020 se pričenja v Pesniški dolini za priključkom Pernica v km 5+000 in se izključi v km 10+020 – zahodni priključek Lenart. V začetnem delu poteka v nasipu po ravninskem območju Pesniške doline, v nadaljevanju pa se povzpne na vzdolžno in prečno razgiban predel južnih delov pobočij z naselji Močna, Partinje in Zamarkova.

Niveleta poteka preko Pesniškega polja v nizkem nasipu in se začne tik pod grebenom Močna vzpenjati s sklonom 4,0%, s prečnim vkopom prečka greben Močna in se nato začne ponovno spuščati   s sklonom 3,8% proti dolini Partinjskega potoka. To dolino prečka v nasipu visokim 4-6 m, nato pa se začne s sklonom 2,76% ponovno vzpenjati skozi pobočja Zamarkove, kjer poteka deloma v nasipu, deloma v vkopu.

Po prečkanju Partinjskega potoka prehaja trasa iz ravnine Pesnice v razgibane površine nizkega gričevja. Trasa se zaključi s priključkom Lenart-zahod v območju gozda, imenovanega Črni les.

  • Prečni prerez avtoceste
vozni pas
prehitevalni pas
robni pas ob prehitevalnem  pasu
robni pas ob voziščnem pasu
bankine
ločilni pas
2 x 3,50
2 x 3,50
2 x 0,30
2 x 0,50
2 x 1,30
2 x 1,50
7,00 m
7,00 m
0,60 m
1,00 m
2,60 m
3,00 m
 Skupaj    21,20m
  • Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij

Tip A – vozni pas AC:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 20,0 cm cementna stabilizacija CS 32,
– 15,0 tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

Tip B – prehitevalni pas, pospeševalni in zaviralni pasovi:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 35,0 tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

  • Trasirni elementi

– Računska hitrost:  Vr= 130km/h na avtocesti, na lokalnih cestah 30 do 50 km/h
– Horizontalni elementi: Najmanjši uporabljeni polmer horizontalnih krivin je na avtocesti     1500 m in na lokalnih cestah 30 m
– Prečni skloni:  Minimalni prečni sklon na vseh voziščih iz vezanih materialov je 2,5% na   gramoznih voziščih 4%, na hodnikih 2% in na bankinah 4%
– Zaviralni in pospeševalni pasovi dolžine 250 m so široki 3,00 m

  • Objekti

Objekti, ki se pojavljajo na AC odsek Maribor – Lenart III. etapa od km 5+000 do km 7+800  in AC Lenart – Sp. Senarska I. etapa od km 7+800 do km 10+020:

– pokriti vkop Močna,
– dva viadukta,
– most,
– šest podvozov,
– prepusti,
– nadhod za divjad-ekodukt,
– oporni zidovi in kamnite zložbe.

Slika 6: Priključek Lenart

Slika 6: Priključek Lenart

Vir: PGD dokumentacija: AC Maribor-Lenart III. Etapa in AC Lenart – Sp. Senarska I. Etapa, Splošni in tekstualni del

3. 1. 3 AC Lenart – Sp. Senarska II. etapa od km 10+020 do km 15+000

  • Opis in niveleta trase

Obravnavan odsek se prične v km 10+020. V km 10+060 prečka glavno cesto             Maribor-Lenart. Severno od nje je potek trase v vkopu. Niveleta, ki v smeri stacionaže pada    z 3,06% je v Črnem lesu vkopana največ do 7 m, južno pa večinoma v nasipu višine do 4 m.
Po prehodu iz gozda preide trasa na območje Lormanje. Tukaj se padec nivelete zmanjša na 0,62 %. Do ceste Lenart-Lormanje poteka trasa v plitvem vkopu globine do 5 m. Takoj za prečkanjem ceste, poteka trasa ob gozdičku, niveleta pa se zmanjša na 0,2 %. V nadaljevanju trasa obide jezero Radehova na njegovem južnem robu. Os ceste je od obrambnega nasipa jezera oddaljena 40 m. Od jezera naprej poteka trasa predmetnega odseka preko radeških njiv na nizkem nasipu višine do 4 m. V tem odseku prečka več melioracijskih jarkov in reko Velko, v km 15+000 pa regionalno cesto Ptuj-Lenart, tako imenovan priključek Senarska. Priključek je oblikovan kot polovična deteljica. Regionalna cesta bo potekala v nadvozu.

  • Prečni prerez avtoceste
vozni pas
prehitevalni pas
robni pas ob prehitevalnem  pasu
robni pas ob voziščnem pasu
bankine
ločilni pas
2 x 3,50
2 x 3,50
2 x 0,30
2 x 0,50
2 x 1,30
2 x 1,50
7,00 m
7,00 m
0,60 m
1,00 m
2,60 m
3,00 m
 Skupaj    21,20m
  • Prečni prerez dvopasovnih krakov
vozni pas
robni pas
bankine
ločilni pas
2 x 5,00
4 x 0,50
2 x 1,50
1 x 1,50
10,00 m
2,00 m
3,00 m
1,50 m
Skupaj    16.50m
  • Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij

Tip A – vozni pas AC:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 20,0 cm cementna stabilizacija CS 32,
– 15,0 tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

Tip B – prehitevalni pas, pospeševalni in zaviralni pasovi:
– 4,0 cm drobir z bit. mastiksom – DBM 8s (vezivo PmB tip III),
– 8,0 cm BD 22s (vezivo PmB tip II),
– 9,0 cm BD 32s (vezivo BIT 60),
– 35,0 tamponski drobljenec TD 32,
– 20 do 50 cm kamniti nasipni material – posteljica.

  • Objekti

Objekti, ki se pojavijo na AC Lenart – Sp. Senarska II. etapa od km 10+020 do km 15+000:

– trije nadvozi,
– podvoz,
– šest prepustov,
– dva mosta.

Slika 7: Priključek Senarska

Slika 7: Priključek Senarska

Vir: PGD dokumentacija: AC Lenart – Sp. Senarska II. Etapa, Splošni in tekstualni del

Slika 8: Počivališče Lormanje

Slika 8: Počivališče Lormanje

Pri področjih delovanja opišemo:

  • Opis in niveleta trase
  • Prečni prerez avtoceste
  • Priključne rampe razcepa
  • Dimenzioniranje voziščnih konstrukcij
  • Trasirne elemente
  • Objekte

Nadzor pri gradbenih delih

Zahtevni inženirski objekti
zahtevajo strokoven in profesionalen pristop, ki že v osnovi zagotavlja
doseganje postavljenih zahtev, tako glede kvalitete in rokov gradnje
kot tudi pogodbene vrednosti predvidenih del. Postopki nadzornih inženirjev morajo biti usklajeni in neodvisni od
izbranega izvajalca del in morajo temeljiti na zahtevah gradbene
pogodbe.

4 Delo nadzornega inženirja

4. 1 Nadzor pri gradnji betonskih premostitvenih objektov

Gradnja takih objektov je zaradi intenzivnosti del na slovenskem avtocestnem križu v polnem razmahu. Trenutno se izvajajo najbolj zahtevni objekti, kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Sloveniji. Tako zahtevni inženirski objekti zahtevajo strokoven in profesionalen pristop, ki že v osnovi zagotavlja doseganje postavljenih zahtev, tako glede kvalitete in rokov gradnje kot tudi pogodbene vrednosti predvidenih del.

4.1.1 Predpisi

Delo nadzornih inženirjev je definirano v Zakonu o graditvi objektov, kjer je natančno določeno, kdo lahko opravlja delo nadzornega inženirja na posameznem objektu. Postopki nadzornih inženirjev morajo biti usklajeni in neodvisni od izbranega izvajalca del in morajo temeljiti na zahtevah gradbene pogodbe, v kateri so natančno definirane vse zahteve, vezane na določen objekt.

Pri gradnji posameznega objekta sodelujejo (po ZGO): 

  • Investitor,
  • Projektant,
  • Revident,
  • Izvajalec in
  • Nadzornik.

Nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki ima registrirano gospodarsko dejavnost »opravljanje gradbenega nadzora«. Gradbeni nadzor je opravljanje nadzorstva na gradbišču, s katerim      se preverja, ali se gradnja izvaja skladno z gradbenim dovoljenjem in nadzoruje kvaliteta materialov, gradbenih proizvodov in izvedenih del. Nadzornik preverja in nadzoruje skladnost izvedbe s projektno dokumentacijo, količino izvedenih del, terminsko izvedbo del.
Projektant projektira in zagotavlja, da je projekt izveden v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi.

Odgovorni nadzornik pa je fizična oseba, ki je odgovoren za skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in z gradbenimi predpisi.

Gradbeni predpisi so (po ZGO) tehnični predpisi, s katerimi se skladno z veljavno zakonodajo (Zakon o gradbenih proizvodih, ZGPro, Splošni tehnični pogoji za gradnjo cest itd.) določijo tehnične zahteve objekta, ki morajo biti izpolnjene za določanje bistvenih zahtev, ki jih mora določen objekt izpolnjevati.

Bistvene zahteve, ki jih mora gradbeni objekt izpolnjevati v času svoje predvidene življenjske dobe (po ZGO in ZGPro), so naslednje:

  • mehanska odpornost in stabilnost,
  • varnost pred požarom,
  • higienska in zdravstvena zaščita ter varovanje okolja,
  • varnost pri uporabi,
  • zaščita pred hrupom,
  • varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

Gradbeni predpisi temeljijo na tehničnih specifikacijah, ki so izdelane na osnovi standardov in na tehničnih smernicah, ki se nanašajo na posamezne objekte. Obveznost uporabe posameznih tehničnih specifikacij ali smernic je določena v razpisnih zahtevah za posamezni objekt ali skupino objektov.

ZGPro določa, da se v objekt lahko vgrajujejo le gradbeni proizvodi, ki so bili dani    v promet skladno s tem zakonom. To pomeni, da morajo biti vsi materiali in polizdelki, ki so dostavljeni na gradbišče, opremljeni z ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje njihovo ustreznost in skladnost s predvidenimi standardi ali tehničnimi smernicami.
Potrdilo o skladnosti ali poročilo o ustreznosti posameznega materiala ali polizdelka mora biti pridobljeno na osnovi izvedene notranje in zunanje kontrole, predvidene za posamezni material ali polizdelek.

Trenutno se v Sloveniji nahajamo v prehodnem obdobju, ko do sedaj veljavne JUS standarde zamenjujemo z evropskimi normami, od katerih so nekatere že v polni veljavi (EN 206 za betone, EN 196 in 197 za cemente, EN 445, 446, 447 za injekcijske zmesi itd.), večina pa je še na različni stopnji sprejemanja. Za nekatere evropske standarde je potrebno izdelati še »nacionalne dodatke«, v katerih bo potrebno definirati določene specifične lastnosti materialov, ki so vezane na specifične pogoje uporabe le-teh (npr. zmrzlinsko obstojnost proizvedenih betonov), saj sprejeti EN 206 preverjanja te lastnosti ne predvideva.

4.1.2    Izvajanje nadzora pri gradbenih delih

  • Postopki pred začetkom gradnje

Izvajanje nadzora pri gradbenih delih predstavlja le manjši del aktivnosti, ki jih pri graditvi inženirskih objektov opravlja nadzorni inženir. V nekaterih primerih nadzorni inženir začne svoje delo na določenem objektu že po pridobitvi informacije od naročnika, da je v planskih dokumentih predvidena gradnja določenega objekta. Nadzorni inženir po pridobitvi naročila pripravi razpis z natančno določenimi razpisnimi pogoji in izvede postopek pridobitve potrebne projektne dokumentacije, v naslednji fazi pa tudi izvede postopek izbire izvajalca gradbenih del. Pomemben del priprave na gradnjo predstavlja postopek pridobitve potrebne dokumentacije na osnovi katere je mogoče pridobiti gradbeno dovoljenje.

Nadzorni inženir svoje delo na posameznem objektu nadaljuje po pridobitvi gradbenega dovoljenja in sklenitvi gradbene pogodbe, z uvedbo izvajalca v delo. S tem postopkom izvajalec pridobi vse potrebne informacije in dokumentacijo, potrebno za nemoten začetek izvajanja del. Sem spada predaja dokumentacije, vezane na uporabo zemljišča, potrebnega za gradnjo objekta, revidirana projektna dokumentacija, soglasja inšpekcijskih služb in zavodov ter zakoličba objekta. Nadzorni inženir je tudi dolžan prijaviti gradbišče inšpekciji za delo.

V tej fazi del se mora nadzorni inženir podrobno seznaniti s pogoji in zahtevami gradbene pogodbe, s projektom predvidenih del in terminskim planom.

V veliko pomoč pri spremljanju in nadziranju gradnje mu je Tehnološko-ekonomski elaborat s katerim mora izvajalec že pred začetkom gradnje podrobno informirati nadzornega  inženirja o:

  • organizaciji gradbišča, dostopnih poteh, komunalni ureditvi, zavarovanju gradbišča, zagotovitvi pogojev varstva okolja itd.,
  • kadrovski zasedbi, potrebni za nemoteno in strokovno izvedbo potrebnih gradbenih del,
  • tehnoloških postopkih gradnje in opremi, potrebni za izvedbo le-teh,
  • predvidenih virih gradbenih materialov in polizdelkih,
  • geodetski službi,
  • postopkih zagotavljanja in dokazovanja kvalitete,
  • terminskem planu izvedbe del,
  • postopkih za varno in zdravo delo,
  • planu porabe finančnih sredstev.

Tehnološko-ekonomskemu elaboratu morajo biti priložena dokazila o kvaliteti predvidenih materialov in polizdelkov, ki bodo uporabljeni pri gradnji. Pomembno je, da se med gradnjo stalno preverja, ali so na gradbišče dejansko dobavljeni materiali, za katere so bila predložena dokazila o ustreznosti.

Nadzorni inženir je tehnološko-ekonomski elaborat dolžan pregledati in, v kolikor z njim soglaša, tudi potrditi. Ko je elaborat potrjen, postane obvezen dokument tako za izvajalca kot tudi za nadzornika in naročnika.

  • Postopki med gradnjo

Nadzorni inženir je dolžan spremljati vse faze gradnje objekta, še posebej vse ključne faze,   ki lahko bistveno vplivajo na kvaliteto izvedenih del. Sem spadajo prevzemi temeljnih tal, geodetske meritve in posamezne zakoličbe, preverjanje ustreznosti postavitve opažev in armature, preverjanje postopka izvajanja betonarskih del, izvajanje nege betona itd. Vsa svoja opažanja, pripombe in zahteve mora vpisati v gradbeni dnevnik, katerega mora izvajalec redno dnevno izpolnjevati, nadzorni inženir pa pregledati in potrditi s podpisom.                 

V gradbenem dnevniku morajo biti vneseni vsi podatki, pomembni za napredovanje del.      Vsi zapisi v gradbenem dnevniku predstavljajo uradno veljavne zapise, ki so sestavni del izvedbene dokumentacije, zavezujoče za vse udeležence pri gradnji.

Drugi pomembni dokument za uspešno vodenje gradnje posameznega objekta je gradbena knjiga. Izvajalec je dolžan do dogovorjenega roka redno mesečno izpolnjevati gradbeno knjigo, ki je osnova za izstavitev mesečne situacije. Podatki v gradbeni knjigi so pridobljeni na osnovi preverjenih količin izvedenih del, ki morajo biti dokumentirane z geodetskimi ali kakšnimi drugimi meritvami. V gradbeni knjigi usklajene postavke, ki jih nadzorni inženir potrdi s podpisom, zagotavljajo, da bo mesečna situacija, če je identična potrjeni gradbeni knjigi, lahko potrjena in plačana v predvidenih rokih.

Nadzorni inženir je odgovoren, da v soglasju z naročnikom preverja in potrjuje potrebnost izvedbe dodatnih in več del, ki se pojavijo na posameznem objektu. Dodatna in več dela mora nadzorni inženir obravnavati v skladu s postopki, predvidenimi v gradbeni pogodbi.         

Za obračun dodatnih in več del se, po pridobitvi soglasja naročnika, običajno uporabijo predračunske postavke iz ponudbenega predračuna. V kolikor takih postavk v ponudbenem predračunu ni, mora izvajalec izdelati analizo cene za ta dela, katere potrditev mora nadzorni naročnik pridobiti v ustrezni strokovni službi in pri naročniku. Tudi dodatna in več dela morajo biti izdelana skladno s potrjenim tehnološkim elaboratom, preiskave in meritve pa morajo biti izvedene v enaki pogostosti, kot velja za vsa druga dela na objektu.

V pomoč nadzornemu inženirju pri zagotavljanju predvidene kvalitete izvedenih del je zunanja kontrola, ki na stroške naročnika preverja kvaliteto materialov in polizdelkov. Zunanja kontrola svoje delo izvaja po programu preiskav, kjer je določeno število in vrsta potrebnih kontrolnih preiskav in meritev. O izsledkih svojih preiskav in meritev predstavnik izvajalca zunanje kontrole obvesti nadzornega inženirja, ki po potrebi z vpisom v gradbeni dnevnik zahteva potrebne ukrepe za doseganje predvidene kvalitete. Poročila o izvedenih preiskavah in meritvah, ki jih opravi zunanja kontrola in dokazujejo ustreznost uporabljenih materialov ali izvedenih del, so poleg preverjanja vgrajenih količin osnovni podatek potreben za obračun izvedenih del. Po zaključku del na objektu izvajalec zunanje kontrole na osnovi rezultatov notranje kontrole izvajalca in rezultatov zunanje kontrole izdela zaključna poročila za posamezne sklope del na objektu in izdela zaključno mnenje o kvaliteti vgrajenih materialov in polizdelkov. Ta poročila in zaključna ocena sta eden ključnih sestavnih delov dokumentacije, potrebne za izvedbo tehničnega pregleda objekta.

Po izvršitvi vseh del, predvidenih z gradbeno pogodbo, izvajalec pisno obvesti naročnika in nadzornega inženirja o zaključku del. Na osnovi tega obvestila nadzorni inženir prične            s postopkom priprave objekta in izvedbene dokumentacije za izvedbo tehničnega pregleda objekta. Do tehničnega pregleda mora izvajalec pripraviti projekt izvedenih del, ki je osnova za predajo objekta naročniku, upravljavcu in vzdrževalcu. V tem času mora biti izveden vnos podatkov v banko cestnih podatkov (BCP), kjer je organizirano centralno vodenje dokumentacije in podatkov za vse ceste in objekte na njih. V projektu izvedenih del morajo biti vnesene vse morebitne spremembe projekta in vsa dodatna in več dela. Sestavni del PID so tudi navodila za vzdrževanje objekta, katerih izpolnjevanje je pogoj za uveljavljanje morebitnih pomanjkljivosti v času garancijske dobe.

Na tehničnem pregledu nadzorni inženir komisiji predstavi novo zgrajen objekt, potek pridobivanja dokumentacije in potek izgradnje, predloži vso potrebno dokumentacijo, ki se nanaša na kvaliteto vgrajenih materialov in polizdelkov, in seznani komisijo z morebitnimi dodatnimi in več deli ter geodetskimi odmerami postavitve objekta v prostor. Komisija po pregledu predložene dokumentacije in pregledu objekta izdela poročilo, kjer navede svoje pripombe. Bistvene pomanjkljivosti, ki vplivajo na varnost objekta in uporabnikov, morajo biti odpravljene pred pridobitvijo potrdila o izvedenem tehničnem pregledu, za nebistvene pomanjkljivosti pa določi rok za njihovo odpravo.

Po odpravi evidentiranih pomanjkljivosti nadzorni inženir pridobi potrdilo o opravljenem tehničnem pregledu in pripravi zaključni obračun objekta – kolavdacijo. Po uspešno opravljeni kolavdaciji prenehajo vse obveznosti izvajalca, vezane na gradbeno pogodbo, razen obveznosti odprave napak v garancijski dobi. Izvajalcu se vrne garancija za dobro izvedbo del, od njega pa je potrebno pridobiti bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi. Delo nadzornega inženirja na posameznem objektu se zaključi s potekom garancijske dobe, ki znaša za različne objekte od dveh do desetih let.

  • Viri: Zbornik posveta: Vzdrževanje, obravnavanje in graditev premostitvenih objektov na cestah, Gornja Radgona, 19.april. 1995,
  • FIDIC – Pogoji gradbenih pogodb, prva izdaja 1999, Mednarodna zveza svetovalnih        inženirjev,
  • Zakon o graditvi objektov – ZGO-1.

5 Zaključne misli

Nadzorni inženir s svojim delom zagotavlja, da poteka gradnja skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja, skladno s potrjeno projektno dokumentacijo in da kvaliteta izvedenih del ustreza gradbenim predpisom, ki so sestavni del gradbene pogodbe.

Postopki nadzornih inženirjev morajo biti usklajeni in morajo temeljiti na enakih pogledih na vsa bistvena vprašanja stroke, ki se pojavljajo v procesu gradnje. Le na ta način lahko zagotovimo podobno kvaliteto gradnje inženirskih objektov ne glede na izvajalca in kraj izvedbe. Ta cilj pa je dosegljiv le na osnovi skupnih izhodišč, ki jih lahko zagotovimo le s sodelovanjem, posvetovanji, enotnimi strokovnimi podlagami in stalnim izobraževanjem nadzornih inženirjev.

Nadzorni inženir lahko kvalitetno opravi svoj del zadolžitev v procesu gradnje, le če mu je na voljo kvalitetna projektno tehnična dokumentacija in če razpolaga z jasnimi gradbenimi predpisi, ki določajo obvezno uporabo predpisanih tehničnih specifikacij in drugih zakonskih podlag.

Poleg navedenega pa mora biti nadzorni inženir sam prepričan, da le dosledno upoštevanje in uveljavljanje predpisov zagotavlja pričakovano kvaliteto zgrajenega objekta. Tak dokument so Posebni tehnični pogoji za gradnjo cest, ki jih je v letu 1989 izdala Republiška skupnost za ceste, vsem poznana »zelena knjiga«, brez katere bi slovenske ceste in objekti na njih danes izgledali bistveno drugače.

6 Literatura

  1. Internetna stran: http://www.ddc.si/,
  2. DDC svetovanje inženiring d.o.o., Reference 2007,
  3. FIDIC – Pogoji gradbenih pogodb, prva izdaja 1999, Mednarodna zveza svetovalnih inženirjev,
  4. Zakon o graditvi objektov – ZGO-1,
  5. Zbornik posveta: Vzdrževanje, obravnavanje in graditev premostitvenih objektov na cestah, Gornja Radgona, 19.april. 1995,
  6. PGD dokumentacija.

 

Bistvene zahteve, ki jih mora gradbeni objekt izpolnjevati:

  • mehanska odpornost in stabilnost,
  • varnost pred požarom,
  • higienska in zdravstvena zaščita ter varovanje okolja,
  • varnost pri uporabi,
  • zaščita pred hrupom,
  • varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

Izvajanje nadzora pri gradbenih delih:

  • Postopki pred začetkom gradnje
  • Postopki med gradnjo
SHARE
Previous articleIzdelava tehnične dokumentacije telekomunikacijskega kabelskega omrežja
Next articleUči se in delaj

Tamara žerjav je študentkia na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravila kot seminarsko nalogo pri predmetu Praktično izobraževanje I, študijskega programa gradbeništvo v šolskem letu 2007/2008.