V studiu in napovedovalnici radia Radlje

Program radio Radlje je bil prvič slišen 29. novembra 1961. Takrat še
na srednjevalovni  frekvenci. Program je ustanovila takratna RTV
Ljubljana kot svojo enoto. Poslanstvo radijskega programa se v tem času ni spremenilo, saj še vedno ostaja prioriteta informativni program.

1. Uvod

Naloga je bila izdelana z namenom opisati kako potuje proizveden radijski signal od prve vhodne naprave – mikrofona do končne distribucije programa poslušalcem – oddajnika, ko ga odda. Ker imam osebne izkušnje iz tega segmenta produkcije in bi s končno predstavitvijo lahko prikazal pridobljeno znanje.

Trdim, da radiji v našem okolišu ne polagajo dovolj pozornosti izobraževanju delovnega kadra, saj bi s tem lahko izboljšali produkcijo.

Cilj naloge je prikazati kaj vse je potrebno za izdelavo predstavitve na avdio slikovni način.

Metode dela in priprave projektne naloge so bile različne. Delo je temeljilo predvsem na iskanju literature zastarelih ali neobjavljenih naprav in montaža končne predstavitve.

Literaturo sem črpal s svetovnega spleta in arhiva Radia Radlje.

2. Zgodovina radia Radlje

Program RADIO RADLJE je bil prvič slišen 29. novembra 1961. Takrat še na srednjevalovni  frekvenci. Program je ustanovila takratna RTV Ljubljana kot svojo enoto. Na frekvenci se je oddajal prvi program radia Slovenija, program Radio Radlje pa se je vključeval najprej enkrat tedensko, nato dvakrat in nato vsak dan po nekaj ur. Ta tako imenovani time-shering je trajal vse do leta 2001.

2. 1 Lastništvo in upravljanje

V času delovanja je radijska postaja doživela kar nekaj lastniških in statusnih sprememb.
Tako je iz enote javnega zavoda RTV Slovenija, prešla v upravljanje Delavske univerze Radlje ob Dravi pod okriljem takratne občine Radlje.
(vpis javnega zavoda 31.12.1993)  

Po nastanku iz ene občine (Radlje), ko je nastalo kar nekaj občin – Radlje, Muta, Vuzenica, Podvelka in Ribnica na Pohorju, so si  lastniške in s tem tudi upravljavske deleže občine tudi  razdelile po sorazmernem deležu velikosti občine.

Glede na lastninsko preoblikovanje po zakonu, so se občine ( razen občine Radlje ) odločile  za odprodajo svojih lastniških deležev preko javne dražbe. Ti deleži so se od prodali fizični  osebi in tako posledična sprememba iz javnega zavoda  preoblikovanje v zavod, 20.9.2000.

Glede na kasnejšo odprodajo lastniškega deleža še občine Radlje je nastala nova lastniška  struktura deležev fizične osebe in se je ta zavod preoblikoval v družbo z omejeno  odgovornostjo . ( 11.12.2002 )

2. 2 Program

Poslanstvo radijskega programa se v tem času ni spremenilo, saj še vedno ostaja prioriteta  informativni program. Seveda pa glede na celodnevni oddajni čas s tem povečamo dolžino  posameznih programskih vsebin. V začetku je bilo potrebno v kratkem času – nekaj urnem oddajanju – podati veliko informacij, sedaj so te predvajane v večjem razmaku. Glasba je namreč postala kot zakulisje govornega dela programa in spremljujoča ob poslušanju  radijskega programa, tako ga sestavlja kar 65% .

Čeprav se vsebine radijskega programa in njegova izvedba z novimi trendi in načinom  vodenja spreminjajo pa vendar program RADIO RADLJE v velikem obsegu ohranja  slovensko narodno glasbo, kot tudi ljudsko in zborovsko petje .

V posameznih programskih sklopih je podajanje informacij, obvestil in sporočil tako iz  lokalnega področja kot regijskega iz delovanja političnega, gospodarskega, kulturnega življenja kot delovanja kulturnih in športnih dejavnosti.

V programski vsebini je tudi kulturno zabavni, zabavni, mladinski, izobraževalni, ter verski  program. Poslušalci pa imajo možnost sodelovati tudi neposredno z vključevanjem v posameznih tematskih oddajah. Lastna  produkcija programa RADIA RADLJE pa zajema   61,7% vsebine glede na celodnevno oddajanje.

TEORETIČNI DEL

Povezava tonskega studia

3. Studio

  • Zvokovna mešalna miza
  • Reproduktorji zvoka
  • Signalizacija on – air
  • Kontrolna poslušanja

3.1 Zvokovna mešalna miza » Soundcraft RM 105 «

Namen te mize je ravno primeren za lokalne radijske postaje, saj je uporabnost te mize zelo lahkotna in hitro priučljiva. Ob tem pa nudi uporabniku veliko dodatkov za izboljšavo dela. Miza je v celoti modularna on-air konzolna, ki jo sestavljajo 4 mono, 12 stereo, 2 hibrid ter glavni modul. V bistvu ima vse kar se potrebuje kot neke vrste samostojen centralni komandni pult za vhodne in izhodne kanale.

3. 1. 1  Mono modul

Namenjen je mikrofonu in linijski ravni z 48V fantomske moči če je to potrebno. V studiu Radia Radlje se nahajajo štirje mono moduli od tega sta dva v uporabi. Eden je povezan s glavnim mikrofonom, je v napovedovalnimi in drugi v studiu. V studiu je pred vsem zaradi komunikacije med napovedovalcem in tonskim tehnikom, čeprav mešalna miza dopušča samostojno delo.

3. 1. 2 Stereo modul

Nanj se priključijo reproduktorji zvoka, od dvanajstih modulov se jih dnevno uporablja pet.
V veliki večini se uporablja, CPU modul od koder se predvaja glasba, sponzorstva in posnete oddaje.

CD modul, uporaba pada saj se zmeraj več arhiva pridobi v mp3 formatu in tako je uporaben le pri raznih intervjujih. MD modul se uporablja za prenos podatkov s MDja na CPU. Predvsem dela, ki so nastala na terenu.

3. 1. 3 Hibrid modul

Ta omogoča povezavo telefona naravnost v eter. Z njim uravnavamo telefonski signal. Nepogrešljiv, ko gre za pogovorne oddaje ali želje poslušalcev.

3. 1. 4 Glavni modul

Je namenjen povezovanju celotne mešalne mize. Ta vsebuje tri glavne izhode (stereo program, stereo aux in mono) je povezan z računalnikom ( mala / velika banana ). V praksi seuporablja za preklope, kontroliranje izhodnega signala, moči signala slušalk, monitorjev in izhodnega signala.  

3. 2 Reproduktorji zvoka CPU, CD, MD CASS, TRAK, AN.Gramofon)

3. 2. 1 Računalnik – CPU

Je računalnik s standardnimi kapacitetami z enim zmogljivejšim diskom, ki je razdeljen na več particij. Posebnost tega računalnika je tudi zvočna kartica Creative X-Fi Elite Pro. Ta omogoča kvalitetne zvočne vhode in izhode (analogno/ digitalni in digitalno/ analogni konverterji signala), podporo za več stezno snemanje kar omogoča nov zelo zmogljiv zvočni procesor. Kartica ima tudi svoj pomnilnik 64 MB X-RAMa in razmerje signal / šum 116 dB.
Nanjo je povezan kabel iz mešalne mize mali jack v AUX_IN. Tako lahko med programom za eter, snemamo sponzorstva, reklame,…
Iz nje pa gre preko Line level out signal v mešalno mizo, preko malega jacka.

3. 2. 2 Sony CDP – XE220

CD predvajalnik srednjega cenovnega razreda. Čeprav pa je kvaliteta zvoka na presenetljivo visokem nivoju. Edina pomanjkljivost, ki sem jo opazil ob delu je 4 sekunden časovni zamik med presledki skladb. Predvajalnik je povezan z mešalno mizo z dvema kabloma. Moški / moški činč za povezavo in poseben kabel, ki omogoča navigacijo predvajalnika iz mešalne mize.

3. 2. 3 Sony MDS – JE 330

Uporaba je zelo lahkotna. MD deluje na frekvenčnem razponu 5 – 20 000 in 20Bit-ih.
Večina časa se je na Radiu Radlje uporabljal vsakodnevno za snemanje OKC Maribor poročila. Sedaj pa večino snemalnih nalog prevzame računalnik in se zaradi tega danes uporablja le še za terenska dela. Ta material pa se za nadaljno obdelavo posname na računalnik. Saj nam dandanes računalniški programi omogočajo zelo hitro in kvalitetnejšo obdelavo podatkov.

3. 3 Signalizacija on – air

So 4 rdeče luči, ki se prižgejo ob vstopu v eter. Naprava je vezana na mešalno mizo. Ob potisku krmilne palice na modulu mikrofona v studiu ali napovedovalnici, je iz glavnega modula povezana naprava, ki prižiga luči. Signalizacija on – air pa se mora nahajati na vidnem mestu. Nahaja se pred studijskimi vrati, napovedovalnico in tudi na mešalni mizi.

3. 4 Kontrolna poslušanja

Trenutno se uporabljajo JBL Control ONE. Cenovno zelo ugodni dvosistemski zvočniki, ki delujejo na 8 Ohm-ih s občutljivostjo 89 dB. Presenetljiv čist naraven zvok na sobni jakosti je tako dober, da se lahko uporabljajo v studiu. Občasno pa se uporabljajo AKG K 271 slušalke.

4. Napovedovalnica

  • Mikrofon ( kondenzatorski, dinamični )
  • Kontrolna poslušanja – slušalke
  • Talk – back
  • Akustično absorbcijske plošče

4. 1 Mikrofon AKG C 3000 B

Veliko membranski kondenzatorski mikrofon, ki ima možnost dušitve zvoka -10dB. Zelo topel sprejem zvoka. Ravno zaradi tega je ta mikrofon narejen nalašč za snemanje akustičnih koncertov. C 3000 B sem tudi sam zelo velikokrat srečeval na koncertih pred velikim bobnom. Občutljiv je na akustično netretirane prostora, prav zaradi svoje velike občutljivosti, tudi na tihe zvoke, ki so lahko npr. odboji od ravnih površin prostora.

4. 2 Kontrolna poslušanja – slušalke AKG K 271

Slušalke AKG K 271 Studio so izboljšava predhodnih K 270, ki so se zaradi kvalitetnega »naravnega« zvoka prodrle v sam vrh najbolj prodajanih slušalk za studijsko/ radijske namene.

Slušalke tehtajo komaj 240g in imajo posebno izdelan proti hrupen filter, kar onemogoča predvsem visokim in srednjim tonom vdor iz okolice. Prednost teh slušalk je tudi v tem, da imajo izklopno stikalo ( ko snamemo slušalke se te ugasnejo ). To pa je zelo pomembno pri delu v studiu ob mikrofonu, da pomotoma ne pride do mikrofonije, ko odložimo slušalke preblizu mikrofona in pride do neskončnega kroga, ki se samoojačuje. Sam uporabljam Bose TriPort OE Headphones. So bistveno lažje, filter proti hrupu pa je izpopolnjen tako, da lahko z lahkoto uporabljate te slušalke namesto monitorja na koncertu. Zvok je topel in definiran, bass linija okrepljena!

4. 3 Talk – back LALI SOUND TB 35

Nepogrešljiva naprava vsake napovedovalnice. Napovedovalec ga uporablja za komunikacijo s tehnikom in obratno ob pritisku na zelen gumb talk back. Rdeči mute gumb je zasilni izklop iz etra. Nanj je moč priključit štiri slušalke, kar potrebujemo pri gostih v studiu. Na njem se še nahaja regulator glasnosti slušalk in četrta signalizacija on – air.

4. 4 Akustičnoabsorpcijske plošče PU 30

Plošče oblike piramidnih izboklin so potrebne za povečavo površine absorpcijske plošče. Rezultat je znižanje splošne ravni hrupa, srednjih in višjih frekvenc. Zvok pa se enakomerno porazdeli v prostoru in tudi odmevni čas se skrajša.

S vso to tehnologijo nam je omogočeno le snemanje in obdelava kot na primer predstavitev. Oddajanje do sedaj še ni omogočeno!

Studio:

  • Zvokovna mešalna miza
  • Reproduktorji zvoka
  • Signalizacija on – air
  • Kontrolna poslušanja

Napovedovalnica:

  • Mikrofon ( kondenzatorski, dinamični )
  • Kontrolna poslušanja – slušalke
  • Talk – back
  • Akustično absorbcijske plošče

Predstavitev na avdio – slikovni način

Empirični del pa prihaja iz ideje možnosti oživetja slike z glasbo.
Avtor meni, da bi lahko s takšnimi predstavami pritegnili in popestrili
vsakdanje sestanke. Tako pritegnemo vizualne in slušne tipe ljudi.

5. Naprave za oddajnje signala

5. 1 Tehnika – ojačevalnika – link

  • Kompresor – Limiter

Glavna razlika med kompresiranjem in limitiranjem je v tem, da kompresor naredi signal tišji (preden nastaviš make-up gain), medtem ko limiter naredi signal glasnejši. Oba procesa vključujeta nastavljanje tresholda/ praga. Kompresor bo ves signal nad tem pragom stisnil glede na nastavljeno razmerje/ ratio. Vsak kompresor z nastavitvami razmerja več kot 10:1 se bo lahko obnašal kot limiter.Limiter v bistvu skrbi, da končni signal, ki se pošilja iz glavne mešalne mize ne preseže nastavljene jakosti zvoka (output ceiling), torej omejuje/ limitira signal. Torej v obeh primerih razlika med najtišjim signalom in najglasnejšim postane manjša, s tem zmanjšamo dinamični razpon signala. Limiter je vedno zadnji efekt v verigi.

  • Stereo koder

Skrbi, da je signal primerno zakodiran za pošiljanje v link. Stereo koder deluje v realnem času.

  • RDS koder

Opremi signal z RDS signalom (Radio Data System). RDS je lahko zgolj le storitev kot je katero radijsko postajo poslušate, kaj je trenutno na programu ali kakšno je vreme. Funkcij seveda ima lahko še več, npr. samodejna nastavitev iskanja/ poslušanja samo jazz skladb iz repertoarja vseh trenutno dosegljivih radijskih postaj ali pa vseh možnih poročil ali prometnih informacij. To je povezano tudi z dodatno opremo, naše radijske postaje tega ne uporabljajo, v Nemčiji na primer jih je kar nekaj.

  • Link oddajnik in oddajna antena

S pomočjo mikrovalov, ki ga uporablja link, se tako pripravljen signal  pošilja na glavni oddajnik, ki je relativno na višje ležečih površinah, kakor radijska postaja in poslušalci. Linki se tudi npr. uporabljajo pri televizijskih prenosih v živo, kamor signal iz posameznih kamer, preko tkašnega linka pošiljajo v zbirni center na drug link in od tam na glavni oddajnik. To je v bistvu manjši močno usmerjen oddajnik in/ ali sprejemnik za relativno kratke razdalje (nekaj deset kilometrov).

5.2 Link – Oddajnik

  • Link  – sprejemnik

MPXKot prej omenjeno, je to drugi del linka – sprejemni. Ta sprejema mikrovalovni signal s pomočjo posebne sprejemne antene. Signal gre dalje v exciter.

  • Exciter z oddajno frekvenco 
  • Končna stopnja

Oddajnik z ddajno anteno distribuira oz. razprši signal po dovoljenem teritoriju/ območju, katerega je dodelilo Svet za radiodifuzijo. Signal se oddaja z vertikalno in/ ali horizontalnimi tipi anten, nekatere radijske postaje pa imajo celo cirkularne antene (izboljšana kombinacija obeh tipov).

Več o tem lahko najdete na http://en.wikipedia.org/wiki/FM_broadcasting in http://de.wikipedia.org/wiki/FM .

6. Avdio montaža – programska oprema

V studiu se uporablja brezplačen program Audacity 1.3.3 zvočni urejevalnik in snemalnik. Naložimo si ga lahko s spleta zastonj. Program je kompatibilen z večino operacijskih sistemov in ne potrebuje velikih zmogljivosti računalnika.

Program pa nam z zvočno kartico Creative X-Fi Elite Pro omogoči zajem pretočnega zvoka.
S več kanalno stopnjo opreme, lahko snemamo do šestnajst kanalov na enkrat in Dub over obstoječe sledi za tvorbo več steznih posnetkov. Pri izrisu glasovnih grafov pa lahko tudi med snemanjem reguliramo jakost zvoka.

Snemanje in urejanje  je mogoče na 16, 24 in 32-bitne vzorce. Pri nas se snema na 32-bitne vzorce in na 44.100Hz maksimum 96KHz.

Uvoz zvočnih datotek je pri tem programu v WAV, AIFF, AU in Ogg Vorbis. Izvoz zvočnih datotek pa je v večini Mp3 format.
Pomanjkljivost tega programa pa je, da  trenutno ne podpira WMA, AAC ali večine drugih lastniških ali glede pravic omejenih datotečnih zapisov. Poleg tega pa program ni izpopolnjen v smeri montaže.

Za montažo se uporablja program Adobe Audition 1.5, ki je izdelan za profesionalno rabo urejanja in obdelave digitalnega zvoka. Izpopolnjena orodja in efekti pa so nepogrešljiv del montaže. Program si lahko tudi kreiramo po svojih potrebah in s tem olajšamo – pohitrimo  delo. Kvaliteta končnih produktov je kreiranje bogatega močnega zvoka najvišje možne kvalitete z različnimi odtenki.

Program je izboljšava – nadgradnja bivšega Cool Edit Pro-ja in je priemren tako za radijsko kot snemalno glasbeno produkcijo.

EMPIRIČNI DEL

7. Potek izdelave predstavitve na avdio slikovni način

  • Izdelava zvočne datoteke
  • Obdelava zvočne datoteke
  • Združevanje glasu in slike

7.1 Izdelava zvočne datoteke

Slika 1: napovedovalka v studiu

Slika 1: napovedovalka v studiu

Napovedovalčev glas zajame AKGjev mikrofon C 3000 B. Na najbolj
optimalni oddaljenosti 20 do 40 cm od mikrofona ( velja  za  Radio
Radlje ). Mikrofon je povezan z mešalno mizo z  nizko šumnim XLR/XLR
kablom. V mešalni mizi ga sprejme prvi mono modul z mikrofonskim
predojačevalnikom z fantomskim napajanjem 48V, kot zahteva sam
mikrofon. Ob pričetku dela vedno preverimo nastavitve ekvilajzerja/
izenačevalnika zvoka in jih prilagodimo napovedovalčevi barvi in
toploti glasu. Napovedovalec pa lahko vse spremlja preko kontrolnih
slušalk iz naprave talk – back, ki je povezana z mešalno mizo in
obratno.
Mono modul je povezan z glavnim modulom in od tu preko velike na malo banano v vhod zvočne kartice.
Na
računalniku v nastavitvah Volumen Control odpremo linijo, zaženemo
zvočni snemalnik Audacity 1.3.3. Dodatno v programu optimiramo vhodni
zvok in posnamemo govor.

7.2    Obdelava zvočne datoteke

Slika 2: Adobe Audition 1.5

Slika 2: Adobe Audition 1.5

Posnet govor odpremo v programu Adobe Audition 1.5 in pričnemo s delom.
Odpremo si datoteko na izbrani stezi in ji odstranimo šume. Vse druge
nastavitve pa se razlikujejo od posnetka do posnetka. Večina se dela na
barvi, toploti in definiranosti glasu. Čeprav moramo pri tem predvsem
paziti na čimbolj naravno dojemljiv zvok.

Ustvarimo si mapo v katero shranimo obdelan govor in iz arhiva
prekopiramo glasbene podlage, ki jih potrebujemo za predstavitev. Kadar
imamo pri izbiri podlag proste roke poskušamo z glasbo povedati več.
Predelamo besedilo in si smiselno sestavimo skupek  podlag. Kot govor
je tudi pri podlagah potrebno poseči v obdelavo. Pred vsem zaradi
različnih kvalitet posnetka.

Zgoraj lahko vidite na prvi stezi že urejen govor. Druga, tretja in
četrta steza pa se nahajajo podlage. Podlage se med seboj povezujejo v
ritmu in na prehodih kjer se skoraj ne da ločiti podlage. Zelene črte
na posnetkih pa so dodatne nastavitve uravnavanja zvoka.

Takšna izdelava prehodov, pa zahteva od tehnika poznavanje glasbenih
prvin in posluh. Večina tehnikov se temu ne posveča, saj pri tem
izgubimo ogromno časa. Zaključena dela nam program združi in ustvari en
posnetek, npr.:

Slika 3: posnetek

  Slika 3: posnetek

7. 3 Združevanje glasu in slike

Za montažo sem uporabil Windows Movie Maker. Program, ki ga prejmemo z operacijskim sistemom Windows 98, NT in XP.

Nudi nam zajem zvoka slik in videa. Priučitev funkcij je zelo enostavna in z malo volje ter kreativnim smislom, lahko v tem programu ustvarite film ali predstavitev projekta vašim sodelavcem.

Urejen avdio posnetek ter slike uvozimo v program ( Zbirke ). Od tod uvažamo posnetke v steze kot je prikazano na sliki

Slika 4: urejen posnetek, uvožen v program

Slika 4: urejen posnetek, uvožen v program

Najprej sem uvozil Zvok / glasbo in na to prvo – uvodno sliko. Pri primeru zgoraj sta to dve uvodni sliki. Prva slika ima tudi prvi vizualni učinek ( počasi navznoter), ki se povezujeta z drugo sliko brez vizualnega prehoda. Sliki sta med seboj povezani z glasbenem prehodom. Pri tretji slika se začne uvodni govor in zamenjava podlage. Ob tem sem tudi uporabil prvi vizualni prehod ( razbito steklo ).
Dolžina vizualnega prehoda pa je odvisna od govora – glasbe. Zaradi tega je izbira efektov zelo razgibana in prilagojena vsem faktorjem.

Program nudi tudi sprotno kontrolno okno kjer lahko preverimo izdelek preden ga shranimo v *.wmv obliko. Shranjevanje je zelo dolg proces kjer se združujejo vsi podatki. Zaradi tega lahko ta proces traja pri osem minutni avdio/ slikovni predstavitvi tudi do 45 minut z zmogljivejšim računalnikom.

Posnetek lahko shranimo na disk ali CD. Zaradi posodobljenih kodekov ne bomo imeli problemov pri predvajanju.

8 Zaključek

Spoznavanje strojne opreme je bilo kar precej težavno. O studiu in opremi sem zasledil le eno slovensko knjigo. Zaradi tega sem moral črpati literaturo iz različnih spletnih strani. Empirični del pa prihaja iz ideje možnosti oživetja slike z glasbo. Menim, da bi lahko s takšnimi predstavami pritegnili in popestrili vsakdanje sestanke. Tako pritegnemo vizualne in slušne tipe ljudi. Zastonjska programa Audacity 1.3.3 in Windows Movie Maker sta dostopna vsakomur. Namesto studia pa bi mi že zadostoval navaden računalniški mikrofon za snemanje glasu. Torej je vse odvisno od kreativnosti in volje.

9 Viri

 

  • Adobe Audition 1.5

Večina se dela na
barvi, toploti in definiranosti glasu. Čeprav moramo pri tem predvsem
paziti na čimbolj naravno dojemljiv zvok.

  • Windows Movie Maker

Nudi nam zajem zvoka slik in videa. Priučitev funkcij je zelo enostavna, v tem programu lahko ustvarite
film ali predstavitev projekta.

 

SHARE
Previous articleDigitalna temnica
Next articlePriprava PDF datotek za tisk

Darko Pogač je študent na Višji strokovni šoli Academia. Predstavljeno delo je pripravil kot seminarsko nalogo pri predmetu "Praktično izobraževanje 1" študijskega programa multimediji v šolskem letu 2006/2007.